Pravočasno izvajanje direktive o revizijah je po navedbah komisije pomemben korak za okrepitev in izboljšanje zakonodaje EU o obveznih revizijah, saj obravnava številne pomanjkljivosti, ki so bile med zadnjo krizo ugotovljene na revizijskem trgu.
Na ministrstvu za finance so za STA pojasnili, da po opravljeni koalicijski uskladitvi koncepta in vsebinskih rešitev zakona o revidiranju pospešeno pripravljajo novo verzijo zakona za predložitev na vlado. “Prizadevamo si, da bi ga DZ obravnaval še letos,” so dodali.
Zakoni in drugi predpisi članic unije, potrebni za uskladitev z navedeno direktivo, bi morali začeti veljati 17. junija 2016 in komisija bi morala biti o tem nemudoma obveščena.
Ker Slovenija direktive ni prenesla, zainteresirane strani, kot so vlagatelji in delničarji, trenutno nimajo koristi od novih pravil, ki znatno izboljšujejo kakovost revizij. To negativno vpliva tudi na pravilno delovanje nacionalnega in evropskega trga, pojasnjujejo v komisiji.
Poleg tega po navedbah komisije obstajajo pomisleki o zanesljivosti in verodostojnosti slovenskega nacionalnega okvira, saj se okrepljene zahteve glede neodvisnosti in nepristranskosti, ki jih določa direktiva, ne izvajajo.
Direktiva o revizijah določa pogoje za odobritev in registracijo oseb, ki izvajajo obvezne revizije, pravila o neodvisnosti, nepristranskosti in poklicni etiki, ki veljajo za te osebe, ter okvir za javni nadzor nad njimi.
Obvezna revizija je zakonsko predpisana revizija računovodskih evidenc. Vloga obvezne revizije je potrjevanje računovodskih izkazov družb ali javnih subjektov, še izpostavljajo v komisiji.
Poleg tega je Slovenija danes dobila drugi opomin ali v bruseljskem žargonu obrazloženo mnenje, naj sprejme karte hrupa in akcijski načrt o hrupu v okolju. Tak opomin so dobili tudi Ciper, Nemčija in Romunija. Članice imajo dva meseca časa za odgovor.
V skladu z evropsko direktivo, ki ureja to področje, morajo države članice sprejeti karte hrupa, ki bodo kazale izpostavljenost hrupu znotraj večjih strnjenih naselij, ob glavnih železnicah, glavnih cestah in glavnih letališčih.
Komisija meni, da Slovenija od septembra lani ni dosegla zadostnega napredka, ker še ni pripravila akcijskih načrtov za dve strnjeni naselji ter za večino glavnih cest in glavnih železnic.
Poleg tega Slovenija po navedbah komisije ni popravila zastarelega akcijskega načrta za glavne ceste in glavne železnice zunaj strnjenega naselja Ljubljana.
Slovenija je iz Bruslja dobila tudi prvi opomin, ker ni pravočasno opravila analize telekomunikacijskega trga. Poleg Slovenije so opomin zaradi tega dobile tudi Belgija, Irska, Poljska, Romunija, Madžarska in Španija. Vse članice zamujajo že več kot pet let.
Sedmerica ima dva meseca časa za ustrezen odziv, sicer bo komisija ukrepala z drugim opominom. Članice morajo v skladu z evropsko zakonodajo omenjene analize opravljati na tri leta.
Prav tako se je komisija odločila za prvi opomin, ker Slovenija v svoj pravni red ni pravilno prenesla evropske zakonodaje o naravi. Slovenija ima na voljo dva meseca za odgovor na uradni opomin, sicer bo komisija nadaljevala pravni postopek.
Gre za direktivo o pticah in direktivo o habitatih, ki po navedbah komisije pomagata vzdrževati biotsko raznovrstnost in varovati 500 vrst prosto živečih ptic v EU ter ohranjati številne redke, ogrožene ali endemične živalske in rastlinske vrste.
Vsi štirje ukrepi sodijo v sklop rednega mesečnega svežnja postopkov proti članicam zaradi kršenja evropske zakonodaje, ki vključuje 29 uradnih opominov in 29 obrazloženih mnenj, štiri zadeve pa je komisija predložila Sodišču EU.
Prvi korak v pravnem postopku zaradi kršitev evropske zakonodaje je prvi ali uradni opomin. Sledi drugi opomin ali obrazloženo mnenje. Če še ta ne zaleže, pa lahko komisija, varuhinja evropske zakonodaje, primer predloži Sodišču EU.
