Urad vlade za komuniciranje (Ukom) je nato v sporočilu za javnost sporočil, da Hrvaška v ugovoru, kot je že decembra lani sporočilo hrvaško zunanje ministrstvo, zavrača pristojnost Sodišča EU v tej zadevi.

Iz hrvaškega odziva po navedbah Ukoma predvsem izhaja, da Hrvaška zavrača veljavnost arbitražne razsodbe ter dejstvo, da je bila z njo določena meja med Slovenijo in Hrvaško ter da zaradi hrvaškega nespoštovanja arbitražne razsodbe prihaja do kršitve prava EU.

Slovenija spoštuje arbitražno razsodbo in jo tudi v praksi izvaja. Razsodba arbitražnega sodišča je mednarodnopravno zavezujoča za obe državi in pomeni dokončno rešitev mejnega spora. Hrvaška teza, da mejno vprašanje ni rešeno, zanemarja temeljna načela mednarodnega prava, so še poudarili v Ukomu.

Slovenska stran bo po navedbah urada ugovor Hrvaške o nepristojnosti Sodišča EU preučila in v roku pisno predstavila svoja stališča.

O vsebini hrvaškega odgovora državni sekretar Božič danes v Bruslju ni želel govoriti, saj da ga strokovne službe še preučujejo in da bodo šele po analizi lahko podali prave strokovne odgovore.

Argument, da sodišče o slovenskih zahtevah ni pristojno odločati po 259. členu pogodbe o delovanju EU, Hrvaška po neuradnih informacijah utemeljuje s sklicevanjem na nekatere člene statuta in poslovnika Sodišča EU.

Hrvaški odgovor je po neuradnih navedbah dolg približno 35 strani, priložen naj bi bil tudi aneks z okoli 50 stranmi.

Po 126. členu poslovnika sodišča se tožba in odgovor na tožbo lahko dopolnita z repliko tožeče stranke in dupliko tožene stranke. Predsednik določi roke za vložitev navedenih procesnih aktov in lahko opredeli vprašanja, na katera naj bi se replika in duplika nanašali.

Hrvaško zunanje ministrstvo je sicer 21. decembra lani sporočilo, da je Hrvaška ta dan sodišču odgovorila na slovensko tožbo. V kratkem sporočilu za javnost je zapisalo, da je Hrvaška v odgovoru zahtevala, naj sodišče v celoti zavrne tožbo kot nedopustno, ker da ni pristojno o slovenskih zahtevah odločati v skladu z 259. členom pogodbe o delovanju EU, saj se mora spor med Hrvaško in Slovenijo reševati z uporabo pravil mednarodnega prava ter reševanje spora ni odvisno od uporabe prava EU niti od njegove razlage.