Država je v času krize nacionalizirala šest bank. Dve je nadzorovano likvidirala, za štiri pa obljubila, da jih bo po stabilizaciji privatizirala. V ciljni ravnini vsake prodaje so oživeli pozivi k neprodaji in tako je bilo tudi v primeru Abanke, v katero sta se združili sanirani Abanka Vipa in Banka Celje.
Pri vseh prodajah so nasprotniki menili, da je bila izračunana velikost bančne luknje, zaradi katere je država morala banke sanirati, previsoka, da je država v banke vložila preveč denarja in da ni smiselno prodati vseh bank, saj se bo s tem izgubila finančna neodvisnost. Očitek je bil tudi, da država banke prodaja krepko pod ceno, še posebej je bilo to slišati v primeru Nove KBM, kjer je bila kupnina 250 milijonov evrov.
Abanka je v današnji obliki združene banke nastala oktobra 2015. Takrat se je zavihtela na drugo mesto med bankami v Sloveniji, a jo je po privatizaciji in konsolidaciji pripojenih Poštne banke Slovenije in KBS, nekdanje Raiffeisen banke, pod novim lastnikom, skladom Apollo, nato prehitela Nova KBM.
Začetki same Abanke sicer segajo v leto 1955, ko je začela delovati kot podružnica Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino. Leta 1977 se je preimenovala v Jugobanko – Temeljno banko Ljubljana. Kot Abanka Ljubljana je samostojno začela poslovati januarja 1990 ter se konec leta 2002 združila z Banko Vipo in preimenovala v Abanko Vipa.
Država jo je konec leta 2013 sanirala skupaj z NLB in Novo KBM. Ko je leta 2014 za državno pomoč zaprosila še Banka Celje, je padla odločitev, da se Abanka Vipa in Banka Celje združita v Abanko. Sledilo je obdobje čiščenja bilanc, integracije procesov in optimizacije v skladu z omejitvenimi zavezami komisije in s ciljem, da se združena banka privatizira do sredine leta 2019.
Abanka Vipa je leto 2010 zaključila z dobičkom v višini 6,6 milijona evrov in 4,2 milijarde evrov visoko bilančno vsoto. Nato so se zanjo začela leta izgub. Leta 2011 je izguba narasla na 119 milijonov evrov, leta 2012 se je ta zmanjšala na 76 milijonov evrov. Takrat so oživele ideje, da bi jo v okviru t. i. gorenjske finančne naveze, katere del sta bili še družba Sava in Gorenjska banka, združili z zadnjo, katere lastnica je v začetku letošnjega leta postala srbska AIK banka.
Leta 2013 je Abanka Vipa pod bremenom slabih posojil zdrsnila v globoko izgubo, ki se je povzpela na nekaj manj kot 309 milijonov evrov. Leta 2014 jo je bilo za skoraj 200 milijonov evrov, bilančna vsota pa je upadla na 2,6 milijarde evrov. V združitvenem letu s celjsko banko leta 2015 je banka izplavala iz rdečih številk in vknjižila skoraj 43 milijonov evrov čistega dobička. Bilančna vsota se je dvignila na 3,8 milijarde evrov, a nato leto pozneje upadla na 3,6 milijarde evrov.
Država je Abanko Vipa v času sanacije dokapitalizirala s 348 milijonov evrov, skupaj z dokapitalizacijo v obliki obveznic pa je ta vrednostno dosegla 591 milijonov evrov. Medtem je v Banko Celje vložila 190 milijonov evrov. Prva je na DUTB prenesla za 1,1 milijarde evrov bruto slabih terjatev in v zameno od DUTB prejela za 423,8 milijona evrov obveznic z državnim jamstvom, druga pa 398,5 milijona evrov bruto slabih terjatev ter zanje prejela 125,3 milijona evrov v obveznicah z državnim jamstvom.
Dokapitalizacija v denarju je pri obeh bankah skupaj znašala 538 milijonov evrov. Ko se je poslovanje v Abanki stabiliziralo, je ta začela izplačevati dividende. Država je za leto 2016 prejela 69 milijonov evrov dividend, za leto 2017 42,6 milijona evrov, za lani pa 66,7 milijona evrov (55,6 milijona evrov v denarju, 11,1 milijona evrov z delnicami Save Re). To skupaj znaša 178,3 milijona evrov. Na informacijo o kupnini za prodajo banke, s čimer bo mogoče izračunati, v kolikšni meri si je država poplačala sanacijski vložek, bo medtem treba počakati do četrtka.
V primeru, da Abanka do konca junija ne bi bila prodana, Slovenija ne bi izpolnila prodajne zaveze in bi morala Evropski komisiji predlagati imenovanje prodajnega zaupnika, ki bi imel pristojnost banko prodati. Za banko bi še naprej veljale številne omejitvene zahteve.
Če bi Abanka ostala v državni lasti, bi bilo treba spremeniti tudi strategijo upravljanja z državnim premoženjem in naložbo v Abanki črtati s seznama portfeljskih naložb oz. naložb, namenjenih prodaji, ter jo uvrstiti na seznam strateških naložb. O ustavitvi prodaje bi se morala Slovenija še pred tem izpogajati tudi pri Evropski komisiji, ki se bo jeseni oblikovala v novi sestavi.
