Indeks je več kot le akumulacija materialnega bogastva, je tudi kakovost življenja danes in v prihodnje, je na predavanju pojasnila Mousavizadehova.
Inštitut Legatum je nedavno objavil lestvico držav blaginje, na katerem se je Slovenija uvrstila na visoko 20. mesto. Med številnimi dejavniki, ki jih upoštevajo pri izračunavanju indeksa, se je najbolje med 149 državami odrezala na področju ohranjanja naravnega okolja.
Slovenija je na lestvici precej nizko glede kakovosti poslovnega okolja. Opaziti je napredek, vendar je prepočasen. Ima pa Slovenija zelo dobro razmerje pri razkoraku med bogastvom in blaginjo; čeprav je nizko na lestvici bogastva v državi, ima zelo visoko stopnjo blaginje, je povedala Mousavizadehova. Naša država je glede tega med evropskimi državami na visokem drugem mestu, takoj za Avstrijo.
Glede kakovosti poslovnega okolja je Slovenija šele na 60. mestu. Opaziti je napredek, ampak ta ni dovolj hiter, koristi od geografske lege in infrastrukture ne zadoščajo, je opozorila Mousavizadehova. Dodala pa je, da je Slovenija zelo visoko glede družbenega kapitala in osebne svobode.
Konkurenca in konkurenčnost je zlati standard v današnjem poslovanju, je na okrogli mizi, ki je sledila, povedal direktor razvoja in raziskav na Inštitutu za strateške rešitve Jure Stojan. Zato je pomembno, kako se država uvrsti na različnih lestvicah, ki za merjenje naložbene privlačnosti upoštevajo različna merila.
Stabilnost ciljnega poslovnega okolja je za tuje investitorje zelo pomembna, je dejal Stojan. Pri tem so politika, finančni sistem in realna ekonomija trije možni viri tveganj za stabilnost poslovnega okolja v določeni državi.
Glede na regijo – države nekdanje Jugoslavije – je Slovenija v političnem smislu najbolj politično stabilna. Najmanj stabilno je Kosovo, najbolj se je stabilnost političnega okolja izboljšala v Srbiji, najbolj pa poslabšala v Bosni in Hercegovini, je dejal Stojan.
Ob tem je opozoril, da je Slovenija kot majhno in odprto gospodarstvo ranljivo za šoke iz tujine, na katere pa sama niti nima vpliva. To se je pokazalo med finančno krizo, ko so denimo Francozi poskušali preseliti proizvodnjo iz Revoza.
Glavni izvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank Imre Balogh opaža izboljšanje v slovenskem poslovnem okolju in tudi na področju korporativnega upravljanja. “Opažamo povečano povpraševanje po terjatvah in tudi povpraševanja po nepremičninah,” je povedal Balogh.
Branislav Vujović iz avstrijske New Frontier Group je prepričan, da mora Slovenija izboljšati poslovno okolje. “Kadar opazujemo podjetje v Sloveniji, ga ne bi prevzeli zaradi trga, ampak zaradi znanja, ki ga je tu veliko in ga lahko izvozimo,” pravi Vujović.
“Slovenske banke niso konzervativne, so zaostale in prav zato bodo kmalu postale tarča manjših in bolj okretnih bank, ki so se prej uspele digitalizirati,” je dejal Vujović. Ob tem svari, da Slovenci v digitalni dobi preveč mislimo le o Sloveniji in se po nepotrebnem omejujemo.
