V trinajsterici, ki mora na pregled, so Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Španija in Švedska, je sporočila komisija v poročilu o makroekonomskih neravnovesjih.

Poročilo sodi v sklop novega cikla evropskega semestra, procesa tesnejšega usklajevanja proračunskih in gospodarskih politik članic unije pod ostrejšim evropskim nadzorom, ki ga je unija uvedla v kriznih časih leta 2011, da bi preprečila nove krize.

V poročilu o makroekonomskih neravnovesjih komisija opredeli države, ki potrebujejo poglobljeno analizo stanja. V temeljiti analizi, ki jo bo objavila v začetku prihodnjega leta, bo ocenila, ali neravnovesja obstajajo ter ali se zmanjšujejo, vztrajajo ali povečujejo.

Pri tem bo odločila, ali je treba proti kateri članici sprožiti postopek, torej korektivno fazo procesa za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij, uvedenega v finančni krizi s ciljem preprečitve novih kriz. Tega ni sicer storila še nikoli.

V tem primeru bi sicer najprej zahtevala načrt ukrepanja. Če to ne zaleže, lahko sproži dvofazni postopek finančnih sankcij – najprej obrestovani depozit v višini 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda, ki lahko v skrajnem primeru postane globa.

V Sloveniji je komisija v letih 2013 in 2014 ugotovila presežna makroekonomska neravnovesja, a postopka ni sprožila. Nato je vsako leto presodila, da neravnovesja sicer obstajajo, a da niso presežna, in sicer do marca lani, ko je ocenila, da je Slovenija gospodarska neravnotežja odpravila.