V Avstriji je bilo leta 2017 ekološkemu kmetovanju namenjenih 23,4 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v uporabi, sledita Estonija (19,6 odstotka) in Švedska (19,2 odstotka), izhaja iz objave evropskega statističnega urada Eurostat.

Trojici sledijo Italija (14,9 odstotka), Češka (14,1 odstotka), Latvija (13,9 odstotka), Finska (11,4 odstotka), Slovaška (9,9 odstotka) in Slovenija (9,6 odstotka).

V Sloveniji se je leta 2017 z ekološkim kmetovanjem ukvarjalo približno pet odstotkov vseh kmetij v državi ali 3635 od okoli 70.000 kmetij, razprostirale so se na 46.276 hektarjih ali 9,6 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Država si je sicer v okviru predloga programa razvoja podeželja za obdobje 2014-2020 za cilj postavila 5000 ekoloških kmetij in 50.000 hektarjev ekološkemu kmetovanju namenjenih površin.

Nad evropsko povprečje so se po izračunih Eurostata uvrstile še Španija (8,7 odstotka), Danska (8,6 odstotka) ter Litva in Grčija (po osem odstotkov), medtem ko se na Portugalskem ekološko kmetuje na sedmih odstotkih vseh kmetijskih zemljišč, kar je enako evropskemu povprečju.

Ostale članice so imele podpovprečni delež zemljišč za ekološko kmetovanje v celotni strukturi površin za kmetovanje. Npr. v Nemčiji je bilo tovrstnemu kmetovanju namenjenih 6,8 odstotka vseh kmetijskih zemljišč, na Hrvaškem 6,5 odstotka, v Belgiji 6,3 odstotka in Franciji šest odstotkov.

Nižje delež zemljišč za ekološko kmetovanje so imele še Norveška (4,8 odstotka), Ciper (4,6 odstotka), Luksemburg (4,2 odstotka), Madžarska (3,7 odstotka), Poljska (3,4 odstotka), Nizozemska (3,1 odstotka), Velika Britanija (2,9 odstotka), Bolgarija (2,7 odstotka) in Romunija (1,9 odstotka), rep lestvice pa zaokrožuje Malta z 0,4-odstotnim deležem.