OZP je danes zjutraj nadaljeval v četrtek zvečer prekinjeno sejo, ki so jo na temo priznanja Palestine na zahtevo Levice in ob podpori predsednika DZ Milana Brgleza izvedli ponovno, a je zaradi obstrukcije opozicije in dela poslancev SMC ter posledično nesklepčnosti niso mogli dokončati.
V skladu s pravili poslovnika so poskušali glasovanje izvesti še danes zjutraj, a je na sejo znova prišlo le sedem poslancev – Brglez, Marko Ferluga, Izidor Kamal Shaker (vsi SMC), Julijana Bizjak Mlakar, Marinka Levičar (obe DeSUS), Matjaž Nemec (SD) in Matej T. Vatovec (Levica).
Formalno je bila seja OZP zaradi nesklepčnosti znova prekinjena, nadaljevanja pa predsedujoča Bizjak Mlakarjeva ni določila. A ker naj bi se izredna seja DZ na to temo začela ob 13. uri, je malo verjetno, da bi prišlo še do kakega poskusa glasovanja, poleg tega je rezultat zaradi napovedane obstrukcije tudi že bolj ali manj jasen.
Odboru tako v treh dneh ni uspelo doseči stališča glede predloga za priznanje Palestine kot neodvisne in samostojne države, da bi DZ lahko izvedel izredno sejo. Brez stališča matičnega delovnega telesa namreč niso izpolnjeni pogoji za to.
V sredo je OZP v skladu z mnenjem zakonodajno-pravne službe DZ sprejel postopkovni sklep, da brez predloga vlade DZ ne more odločati o predlogu, ker da to ni v skladu z zakonom o zunanjih zadevah in dosedanjo prakso.
Zatem je Brglez zahteval ponovitev seje, češ da je predsednik OZP Jožef Horvat (NSi) prekinil razpravo v nasprotju s poslovnikom. Horvat se s tem ni strinjal in je predsednika DZ zavrnil, Brglez pa je nato sam sklical sejo OZP, ki jo je potem vodila Bizjak Mlakarjeva. A zaradi omenjene obstrukcije desetih članov odboru ni uspelo doseči kvoruma za veljavno odločanje.
Kaj bo zdaj sledilo, je nejasno. Tudi Brglez sam je po koncu današnje seje odbora zgolj na hitro dejal, da mora še preučiti, kaj lahko naredi, ker da v takšnem položaju še ni bil. Odločil pa naj bi se do predvidenega začetka seje, je napovedal.
Glede na poslovnik naj izvedba seje DZ ne bi bila mogoča, glede na to, da ni stališča matičnega delovnega telesa. V Levici sicer vseeno pravijo, da bi do seje lahko prišlo, vendar bi opravili samo predstavitve stališč, odločanje pa ne bo mogoče.
Možno naj bi bilo sicer tudi, da se Brglez odloči za preložitev izredne seje, vendar je vprašanje, ali bi v naslednjih dneh ob tako jasno izraženemu nasprotovanju večine članov odbora, da bi sploh odločali o vprašanju, s tem lahko kaj dosegel. Vprašanje priznanja Palestine bo tako najverjetneje ostalo odprto za naslednji sklic DZ.
To je po koncu današnje seje dejal tudi Vatovec, ki je bil prvi podpisani pod predlog o priznanju Palestine. “Na nek način ostaja vse skupaj v zraku (…) Verjetno to pomeni, da je za ta mandat ta zgodba končana s to jasno izraženo voljo predvsem SMC, da do glasovanja ne pride. Upam pa, da bodo v prihodnjem sklicu boljše okoliščine in manj podleganja očitno pritiskom iz tujine,” je dejal poslanec Levice.
Bizjak Mlakarjeva pa je po koncu seje komentirala, da “se je odvila zelo pomembna in poučna zgodba za demokracijo v Sloveniji”. “Poučna tudi za prihodnje parlamentarce. Upam, da bodo bolj pokončni in da bodo spoštovali človekove pravice in da bo končni rezultat drugačen,” je dejala.
Pisno se je danes oglasila tudi predsednica Stranke Alenke Bratušek Alenka Bratušek, ki v četrtek na ponovljeni seji ni sodelovala in zaradi česar ji je Bizjak Mlakarjeva zagrozila s finančnimi sankcijami, ker da njena odsotnost ni bila upravičena.
Bratuškova je poudarila, da so poslanci njene stranke že leta 2015 podprli predlog Levice o priznanju Palestine, vendar pa da je Brglez “vse od takrat zatrjeval, da za priznanje v DZ ni podlage, saj o tem ni sklepa vlade”. “Naenkrat je priznanje menda možno, naenkrat imamo norijo s sejami odbora za zunanjo politiko, naenkrat je priznanje Palestine postalo prednostno politično vprašanje, čeprav prej tri leta ni bilo,” je zapisala Bratuškova in menila, da bi se lahko s tako izjemno angažiranostjo, “kot jo nekateri šele zdaj kažejo pri odločanju o priznanju Palestine”, posvetili pomembnejšim temam, od zdravstva do varčevanja in vprašanja NLB.”
“Pri takšnem paničnem priznavanju Palestine, ki se je sprevrglo v farso, pa ne mislim sodelovati, čeprav sem bila med tistimi, ki smo predlagali priznanje te države in čeprav mislim, da je priznanje Palestine edina možna rešitev dolgo trajajočega spora med Izraelom in Palestino,” je še sporočila Bratuškova.
