Državna proslava ob letošnjem dnevu upora proti okupatorju je bila že v sredo zvečer v Delavskem domu Trbovlje. Vloga slavnostnega govornika je pripadla predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu. Poudaril je, da svoboda ni dana, ampak izbojevana. Ko svoboda je, pa je treba zanjo prevzeti tudi odgovornost. Tako moramo tudi z državo ravnati odgovorno, je dodal.
Izpostavil je številne zglede, kako smo se zoperstavili tistim, ki so nam svobodo hoteli vzeti. Obenem pa ocenil, da se upravičeno zdi, da nam je preboj v mednarodno skupnost vzel zalet. Kot da ne bi niti opazili, kdaj smo svojo nekdanjo upornost začeli nadomeščati s sprijaznjenostjo s pogoji, ki jih postavljajo drugi.
V svojem sporočilu je izpostavil tudi temeljnost človekovih pravic, ki nam dajejo moč, da se postavimo pokonci in upremo.
Sicer bo danes obiskovalce predsedniške palače ob državnem prazniku in 76. obletnici ustanovitve OF nagovoril predsednik republike Borut Pahor. Ogledati si bo mogoče tudi kratek kulturni program. Pred predsedniško palačo bo postrojena častna straža garde Slovenske vojske. Kot gostje se bodo prireditve udeležili člani Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.
Tudi v nekaterih občinah se obeta živahno dogajanje. Na Ptuju bodo državni praznik zaznamovali s proslavo pred upravno zgradbo Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož. Zbrane bo nagovoril predsednik zveze združenj borcev za vrednote NOB Tit Turnšek. Po proslavi bodo udeleženci krenili na tradicionalni pohod po poteh upora in prostovoljnega dela v Kicar.
Na pohode ob dnevu upora proti okupatorju vabijo tudi borčevska združenja v Kranju, Sežani, Novem mestu, Šmarju pri Jelšah, Divači, Slovenj Gradcu, Slovenskih Konjicah ter v Šentjurju in Slivnici pri Celju.
Osvobodilno fronto slovenskega naroda so ustanovili 26. aprila 1941, na dan, ko je bil Adolf Hitler v Mariboru. Vsaj dve desetletji po vojni je veljalo, da je bil ustanovni sestanek v ljubljanski vili industrialcev Vidmar dan pozneje, zato tudi izbira 27. aprila za praznik – do leta 1991 dneva OF, nato pa dneva upora proti okupatorju.
V OF ni bilo nobene predvojne stranke, pač pa so vanjo vstopali politični disidenti in frakcije dotedanjih strank obeh političnih taborov. Skupine so se razlikovale svetovnonazorsko, po politični preteklosti in tudi velikosti. Odločilno vlogo v OF so ves čas imeli komunisti, čeprav jih je bilo le okoli 1000. Bili pa so zaradi dveh desetletij ilegalnega delovanja najbolj usposobljeni za delovanje v okupaciji.
Leta 1942 je v OF potekal notranji boj za formalno organizacijsko prevlado. Že spomladi so bili na preizkušnji odnosi med komunisti in krščanskimi socialisti, spopad za vodilno vlogo pa se je končal v začetku marca 1943 s podpisom t. i. dolomitske izjave. V njej so se vse ustanovne skupine strinjale, da so “glede vseh temeljnih vprašanj istovetne s stremljenji Komunistične partije Slovenije (KPS)”.
Slovenski komunisti so nalogo organiziranja oboroženega odpora proti okupatorjem dobili od politbiroja Komunistične partije Jugoslavije. Oborožen odpor so začeli pripravljati mimo OF.
