Slovenija naj bi postopek sprožila v prihodnjih mesecih
Zunanji minister Karl Erjavec je minuli mesec napovedal, da naj bi Slovenija postopek sprožila do konca februarja, vendar je ta časovni okvir po trenutnih neuradnih ocenah preozek. Verjetneje je, da bo pismo poslala v prihodnjih mesecih.
Pričakovati je, da bo tožbo vložila še ta vlada. Glede na predviden časovni okvir za volitve in glede na trimesečni rok, ki ga je treba upoštevati po sprožitvi postopka, so prihodnji meseci logičen časovni razpon, v katerem naj bi sprožila postopek.
Slovenija se po razpoložljivih informacijah sklicuje na povezavo med arbitražno odločbo in hrvaško pristopno pogodbo, konkretno na aneks 3 in poglavje 5, ki se nanaša na ribištvo, ter na dejstvo, da je obveznost spoštovanja mednarodnega javnega prava del evropskega prava.
Zapisnik komisije potrjuje povezavo med arbitražno odločbo in pravom EU
Tudi javno objavljen zapisnik razprave kolegija komisarjev o arbitražni odločbi na seji 4. julija v Strasbourgu potrjuje povezavo med arbitražno odločbo in pravnim redom EU.
Zapisnik vključuje stališča pravne službe komisije: da je arbitražna odločba rezultat veljavnega mednarodnega dogovora, ki ga je EU podprla, in da se hrvaška pristopna pogodba izrecno nanaša na uporabo arbitražnega postopka za rešitev spora o meji.
Pravna služba komisije po zapisniku zavzema stališče, da “čeprav je meja dvostransko vprašanje, to kljub temu ima neposreden učinek na zakonodajo EU in da EU tako ima pravno pristojnost glede tega vprašanja”.
Zapisnik navaja tudi mnenje pravne službe komisije, da bo treba morda v prihodnosti pojasniti učinke odločbe na zakonodajo EU v primeru pravnih postopkov zaradi kršenja zakonodaje ali poziva Sodišču EU k predhodnemu odločanju glede implementacije odločbe v okviru zakonodaje EU.
Slovenija bo ukrepala na podlagi člena 259
Slovenija bo ukrepala na podlagi 259. člena lizbonske pogodbe, ki določa, da lahko članica, ki meni, da druga članica ni izpolnila obveznosti, ki izhaja iz pogodb, zadevo predloži Sodišču EU.
Preden članica zaradi domnevne kršitve obveznosti iz pogodb vloži tožbo proti drugi članici na Sodišču EU, mora zadevo predložiti komisiji. Komisija poda obrazloženo mnenje, potem ko obe vpleteni članici dobita priložnost, da se ustno in pisno izrečeta.
Če komisija mnenja ne poda v treh mesecih po datumu, ko ji je članica predložila zadevo, to ne preprečuje predložitve zadeve Sodišču EU.
Člen 258 pa opredeljuje ukrepanje komisije, ko ta meni, da članica ne izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz pogodb. Komisija poda obrazloženo mnenje in da članici priložnost, da predloži svoja stališča. Če se članica ne odzove ustrezno v predvidenem roku, lahko komisija zadevo predloži Sodišču EU.
Viri: Komisija pravno ne more storiti ničesar
Ukrepanja komisije na podlagi člena 258 ni pričakovati. Komisija ne more storiti ničesar, razen da obe strani poziva k uresničitvi arbitražne odločbe; komisija pravno ne more storiti ničesar, ocenjujejo nekateri diplomatski viri EU.
O povezavi med arbitražno odločbo in pravnim redom EU, ki jo potrjuje tudi omenjeni zapisnik komisije, pa viri pravijo, da povezava med arbitražno odločbo in hrvaško pristopno pogodbo komisiji ne omogoča postopka na Sodišču EU.
V duhu teh sporočil komisija doslej ni bila zelo dejavna. Od začetka julija sicer poudarja, da od obeh strani pričakuje uresničitev arbitražne odločbe in da je pripravljena pomagati pri tem, a konkretnih predlogov ali dejanj za zdaj ni bilo.
Predsednik komisije Jean-Claude Juncker poudarja, da se morata državi dogovoriti med seboj in da njun spor ne zanima nikogar drugega. Ob tem krepi politični pritisk z očitki, da sta Slovenija in Hrvaška odgovorni za širitveni proces.
Juncker namreč izpostavlja, da zaradi slabe izkušnje s Slovenijo in Hrvaško nobena država ne bo mogla v EU, ne da bi prej rešila odprta dvostranska vprašanja. Ta pogoj je komisija vključila tudi v novo širitveno strategijo.
Komisija je bila sicer v letih 2008 in 2009 tista, ki si je močno prizadevala za vstop Hrvaške v unijo kljub nerešenemu vprašanju meje s Slovenijo. EU je tudi sopodpisnica arbitražnega sporazuma, ki naj bi zagotovil rešitev tega vprašanja.
Hrvaška je tista, ki noče spoštovati razsodbe arbitražnega sodišča, vzpostavljenega na podlagi tega sporazuma, sklicujoč se na kršitev, ki pa jo je sodišče temeljito raziskalo in presodilo, da lahko kljub temu nadaljuje delo.
Kljub temu v Bruslju ne razlikujejo med odgovornostjo Slovenije in Hrvaške. Komisija, varuhinja evropskega prava, si močno prizadeva, da se ne bi postavila na nobeno stran. Neuradno je slišati, da to ni pravni, ampak politični problem.
Pasivnost Junckerjeve komisije, ki sicer s ponosom razglaša svojo “političnost”, je mogoče pojasniti z vplivom evropske strankarske politike. Hrvaški premier Andrej Plenković je namreč član najvplivnejše evropske politične družine, desnosredinske Evropske ljudske stranke.
Plenković bo v sredo v Bruslju na kosilu s kolegijem komisarjev. Z Junckerjem bosta imela nato skupno novinarsko konferenco. Na vprašanja, ali pripravlja Juncker kakšen predlog v pomoč pri reševanju problema, v Bruslju pravijo: “Na naši strani ni nobenega novega razvoja dogodkov.”
