S podpisom notifikacijske listine je 23 članic unije izrazilo namero pridružitve novi stalni obliki obrambnega sodelovanja, znanega po angleški kratici Pesco, ki jo omogoča lizbonska pogodba, uveljavljena leta 2009.
Tudi nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je poudaril, da je to zgodovinski korak, pravi mejnik v evropski obrambi, ki bo imel tudi gospodarske koristi. Evropa po njegovih besedah porabi za obrambo približno polovico manj kot ZDA, dosega pa le 15 odstotkov njene učinkovitosti.
Nova stalna oblika obrambnega sodelovanja je zrasla iz francosko-nemške pobude iz jeseni 2015, pa je spomnil francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian, ki je ob drugi obletnici napadov v Parizu izpostavil, da je krepitev evropske obrambe tudi odziv na terorizem.
Listina temelji na predlogu Nemčije, Francije, Španije in Italije. Vključuje okoli 20 zavez na petih področjih, ki naj bi jih sodelujoče članice uresničile do leta 2025.
Ta področja so naložbe, načrtovanje zmogljivosti, interoperabilnost, zmogljivosti za razpoložljivost, prožnost in nameščanje sil, sodelovanje z namenom nadomestitve pomanjkljivih zmogljivosti in programi za opremo.
Listino je po navedbah Mogherinijeve podpisalo 23 članic. Nekatere se danes še niso pridružile, ker še niso izpeljale notranjih postopkov. Pričakovati je, da bodo to storile v prihodnjih tednih. Danska in Velika Britanija pa pri projektu ne bosta sodelovali.
EU naj bi novo stalno obliko obrambnega sodelovanja dejansko vzpostavila 11. decembra. Do takrat naj bi članice pripravile nacionalne načrte za izvajanje nalog v okviru tega projekta.
