Slovenski minister je ob odhodu s sedeža komisije Barlaymont povedal, da je bil sestanek “zelo trd” in da niso dobili odgovorov na vprašanja glede suma dogovora Hrvaške in komisije med pristopnimi pogajanji za hrbtom Slovenije.

Zahrbtna evropska pogajanja

“Opažam, da je to tema, ko Evropska komisija postane nekoliko nervozna. Nimamo odgovora, kaj to pomeni,” je dejal Židan, ki je pred sestankom takšen dogovor opisal kot “škandalozen in šokanten”.

Drugo vprašanje, na katerega minister terja odgovor, je, ali ima Evropska komisija pravico, da s podrejenim, delegiranim aktom legalizira nezakonito prakso. “Zelo so se poskušali izogniti temu odgovoru,” je povedal Židan.

Slovenski minister je prepričan, da lahko EU z delegiranim aktom sprejema le nepolitične, manj pomembne odločitve. Članice lahko predlog delegiranega akta zavrnejo, če je za zavrnitev 65 odstotkov prebivalstva ali 55 odstotkov držav unije.

V Evropski komisiji so uradno sporočili, da bodo na zahtevo slovenskega ministra in v korist vseh članic celovito pojasnili pravni vidik vprašanja uporabe imena teran na naslednjem posebnem odboru za kmetijstvo, ki bo v ponedeljek.

Posebni odbor za kmetijstvo je skupina strokovnjakov, v kateri sodeluje tudi slovenski član. Židan pričakuje v ponedeljek pisni odgovor glede pravne osnove, da se skuša legalizirati nezakonito prakso. Po tem odgovoru pa bodo delovali naprej.

Tožba proti Evropski komisiji

Minister pričakuje v naslednjih dneh, tednih in mesecih še zelo veliko razprav o tem na različnih ravneh. Slovenija bo po njegovih besedah zelo dejavna, vse bo seznanjali s tem problemom ter pridobivali tudi nova pravna mnenja in podporo.

“Če bo treba, bomo na koncu šli tudi v tožbo proti komisiji na evropskem sodišču v Luksemburgu,” je znova zagrozil minister. Neuradno je slišati, da je malo verjetno, da je še mogoč kakšen drugačen razplet kot tožba.

V komisiji pa neuradno pravijo, da razkošja časa ni več, da je treba problem rešiti do konca junija in da je predlagana rešitev z dodelitvijo omejene izjeme Hrvaški dejansko zmaga za Slovenijo, Hrvaška pa naj bi dobila tolažilno nagrado.

V Bruslju so prepričani, da je njihova rešitev pravno trdna. Neuradno priznavajo, da vprašanja terana med pogajanji ni bilo mogoče rešiti, ker ni bilo soglasja Slovenije, in da je pač edina možnost rešitev z delegiranim aktom.

O stališčih Slovenije v komisiji neuradno pravijo, da je to očitno politično občutljivo vprašanje. Dogajanje razumejo kot kompleksno dinamiko, v kateri je teran le simptom. O svojem položaju pa pravijo, da jim ne glede na to, kako se odločijo, grozi tožba ene ali druge države.

Židan pričakuje razpravo o pristojnostih komisije v primeru zadeve teran na zasedanju kmetijskih ministrov unije 23. januarja. Poudarja, da to ne bo razprava o teranu, ampak o tem, kakšne pravice ima komisija, da posega v pridobljene pravice članic. “Ali so pravice, ki si jih Evropska komisija domišlja, večje, kot so v resnici?” se je vprašal.

Dan pozneje, 24. januarja, pa se pričakuje sprožitev postopka za sprejetje delegiranega akta, s katerim naj bi EU Hrvaški dodelila omejeno izjemo pri uporabi imena teran. Komisija je ne glede nasprotovanje Slovenija odločena ta postopek sprožiti.

Da bi bilo treba Hrvaški ob določenih pogojih omogočiti omejeno izjemo pri uporabi imena teran, so iz komisije sporočili nekaj dni pred božično-novoletnimi prazniki.

Komisija je tedaj obžalovala, da Slovenija in Hrvaška kljub njenim najboljšim prizadevanjem v dveh letih nista uspeli najti skupne rešitve za vprašanje terana, kot na primer za istarski pršut/istrski pršut, ki sta ga zaščitili s skupno označbo porekla.

Slovenija je vino “teran” v EU zaščitila z označbo porekla. Zaščitena označba porekla pomeni, da se ne sme na evropskem trgu pod tem imenom pojaviti nobeno drugo vino, ki ne spoštuje pravil, ki veljajo za teran, pridelan na slovenskem Krasu.

A “teran” je tudi sorta grozdja na Hrvaškem. V skladu s pravili EU je mogoča omejena izjema za uporabo imena sorte grozdja, ki sovpada z imenom vina z zaščiteno označbo porekla, pojasnjujejo Evropski komisiji.

Komisija zato meni, da bi bilo treba Hrvaški ob jasnih pogojih v povezavi z etiketiranjem omogočiti izjemo za vino z zaščiteno označbo porekla “Hrvatska Istra”, ki se prideluje na okoli 300 hektarjih iz vinske trte “teran”.

Ta izjema bi bila torej mogoča pod jasnimi pogoji glede etiketiranja. Na primer, “Hrvatska Istra” bi moralo pisati z večjimi črkami kot “teran” in obe označbi bi morali biti na istem vidnem polju, torej obe na sprednji ali na hrbtni strani steklenice.

Podobne izjeme po navedbah virov že veljajo za vse vinogradniške članice unije, tudi za Slovenijo. Doslej je bilo pod določenimi pogoji odobrenih že več kot 50 takšnih izjem, največ v Italiji, Franciji, Španiji, na Portugalskem in v Nemčiji.

Slovenija ima podobno izjemo v primeru francoskega burgundca, in sicer lahko uporablja skupaj z več drugimi članicami ime Weisser Burgunder, ali v primeru nemške frankinje, ko lahko uporablja ime modra frankinja ali frankinja.

Erjavec zaupa Židanu

Zunanji minister Karl Erjavec je prepričan, da bo kmetijski minister Dejan Židan potegnil prave poteze, da bo Slovenija zavarovala teran. Če dvostranski dogovor ne bo mogoč, bo z ustreznimi pravnimi sredstvi mogoče najti prave rešitve, meni Erjavec.