V območju evra se je septembra na letni ravni proizvodnja povečala za 3,3 odstotka. Avgusta se je industrijska proizvodnja na mesečni ravni v območju evra zvišala za 1,4 odstotka, v EU pa za 1,7 odstotka.

V Sloveniji je industrijska proizvodnja septembra na mesečni ravni narasla za 1,3 odstotka. V primerjavi z lanskim septembrom se je povečala za 8,6 odstotka, kar je drugi najboljši rezultat med članicami EU.

Na mesečni ravni se je v območju evra proizvodnja investicijskih dobrin zmanjšala za 1,6 odstotka, energije in trajnih dobrin za 0,9 odstotka ter dobrin za vmesno porabo za 0,6 odstotka. Proizvodnja netrajnih dobrin se je okrepila za odstotno točko.

V EU se je na mesečni ravni proizvodnja investicijskih dobrin skrčila za 1,4 odstotka, energije za 0,6 odstotka, dobrin za vmesno porabo in netrajnih dobrin za 0,3 odstotka, trajnih dobrin pa za 0,1 odstotka.

Med članicami EU, za katere je Eurostat imel podatke, so imele septembra na mesečni ravni največje padce industrijske proizvodnje Portugalska (-6,7 odstotka), Danska (-3,7 odstotka) in Grčija (-3,6 odstotka), največje rasti pa Nizozemska (+4,3 odstotka), Švedska (+2,4 odstotka) in Estonija (+2,3 odstotka).

Na letni ravni se je v območju evra proizvodnja trajnih dobrin povečala za 6,9 odstotka, dobrin za vmesno porabo za 4,6 odstotka, investicijskih dobrin za 4,5 odstotka in netrajnih dobrin za 1,5 odstotka. Proizvodnja energije se je znižala za 1,7 odstotka.

V EU se je na letni ravni proizvodnja proizvodnja trajnih dobrin povečala za 6,6 odstotka, investicijskih dobrin za 4,9 odstotka, dobrin za vmesno porabo za 4,7 odstotka in netrajnih dobrin za 1,6 odstotka. Proizvodnja energije se je skrčila za odstotno točko.

Na letni ravni je bila rast industrijske proizvodnje najvišja v Latviji (+12,9 odstotka), Sloveniji (+8,6 odstotka) in na Madžarskem (za osem odstotkov). Industrijska proizvodnja se je skrčila na Irskem (-3,1 odstotka).