Edini uradni odziv iz tiskovne službe Evropske komisije pa še vedno ostaja, da so v konstruktivnem stiku s slovenskimi oblastmi in da na tej točki ne morejo ugibati o nadaljnjih korakih. To so v komisiji poudarjali že pred odločitvijo o ustavitvi prodajnega postopka in enako izpostavljajo tudi po odločitvi.
V oddelku Evropske komisije za konkurenco so sicer vselej zelo skopi s komentarji.
Na številna vprašanja, na primer ali so že dogovorjeni sestanki s slovensko stranjo, ali Slovenija v bruseljskih očeh ostaja verodostojna partnerica, ali so se pripravljeni pogovarjati o alternativnih rešitvah, ali se jim zdijo razlogi za ustavitev prodaje utemeljeni in kaj bodo torej nadaljnji koraki, je bilo danes mogoče dobiti le omenjen kratek neuradni odziv.
Vlada je na četrtkovi seji sklenila, da ne soglaša z minimalno ponujeno ceno za delnico NLB v višini 55 evrov, s čimer se prodajni postopek ustavlja.
Premier Miro Cerar je po seji pojasnil, da tveganje zaradi prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem preprečuje uspešno izvedbo postopka prodaje banke. Med razlogi za odločitev je izpostavil še domnevno pranje denarja v NLB v letih 2009 in 2010 ter razpravo o vprašanju višine dokapitalizacije banke v letu 2013.
Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman mora sedaj z odločitvijo vlade glede NLB seznaniti Evropsko komisijo in skupaj z deležniki preučiti možnosti alternativnih kompenzacijskih ukrepov, je pojasnil Cerar. “Ključna naloga vlade je, da v sodelovanju z Evropsko komisijo najde najboljše rešitve,” je poudaril.
V odločbi Evropske komisije o odobritvi državne pomoči NLB iz leta 2013 je kot ukrep v primeru, da država do konca leta 2017 ne sklene zavezujoče pogodbe o prodaji NLB, navedena prodaja bank iz NLB Skupine na Balkanu, ki v zadnjih letih postajajo vse pomembnejši del skupine. Prodaja naj bi potekala prek posebnega skrbnika, neodvisno od državnega upravljavca naložb.
Vraničar Ermanova je v četrtek v Odmevih poudarila, da se bo v prvi vrsti ukvarjala z ohranitvijo NLB kot celote. Prizadevala si bo, da prepreči prodajo NLB preko pooblaščenca. “Zame je to cilj, ker sem dolžna poskrbeti za dobro upravljanje z davkoplačevalskim denarjem in državnim premoženjem,” je dejala.
Država se je k prodaji NLB do konca letošnjega leta zavezala v pogajanjih z Evropsko komisijo, ker ji je ta leta 2013 dovolila, da je banki pomagala z dokapitalizacijo. Sprva je bila predvidena prodaja treh četrtin do konca leta, a se je država nato letos izpogajala, da bi do konca tega leta prodala vsaj polovico banke, ostalo pa do konca 2018.
Ob tem je Slovenija kot kompenzacijski mehanizem predlagala podaljšanje prepovedi nakupov, ki velja za NLB. To pomeni, da banka ne sme opravljati prevzemov.
