Uradni obisk beloruskega zunanjega ministra poteka v znamenju 25. obletnice vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama. Na izjavi po srečanju sta poudarila dobre odnose, ki so vidni na več področjih. Erjavec je izpostavil, da je Slovenija podprla odpravo sankcij proti Belorusiji in da se bo novembra v Bruslju na Vrhu vzhodnega partnerstva zavzela tudi za sklenitev sporazuma o poenostavitvi postopkov za vizuma.
Slovenija si po Erjavčevih besedah dodatno želi, da bi se podpisalo tudi partnerstvo za mobilnost, kar bi omogočilo lažje sodelovanje in vzpostavljanje stikov. “To pa je izjemnega pomena, ko govorimo o gospodarskem sodelovanju,” je dejal Erjavec.
Makej je izpostavil, da je za Belorusijo pomembno, da se standardi in reforme v Belorusiji približujejo evropskim standardom.
Ministra sta veliko časa namenila gospodarskemu sodelovanju. “Prepričan sem, da potencial, ki ga imata Slovenija in Belorusija na vseh področjih še daleč, daleč ni izkoriščen,” je dejal Makej.
Belorusija pa si bo prizadevala, da bodo številne načrte v okviru gospodarskega sodelovanja tudi uresničili. “Podjetja kot so Iskratel, Krka in Riko so v Belorusiji zelo poznana,” je pojasnil Makej, ki se bo danes srečal s slovenskimi predstavniki podjetij.
Največ uspeha pa si obetajo na področjih, kjer že beležijo uspehe, to so energetika, komunikacijske tehnologije, proizvodnja rezervnih avtomobilskih delov, kmetijstvo in farmacevtika.
Ministra sta govorila tudi o krizi v Ukrajini. Kot je poudaril Erjavec, so temelj za reševanje krize sporazumi iz Minska in da je treba pogovore nadaljevati v okviru normandijske četverice – Ukrajina, Rusija, Francija in Nemčija. “Pomembno je, da tudi sosednje države dajo pozitivne signale,” je dejal Erjavec, ki pa ni prepričan, da se bo kriza rešila v bližnji prihodnosti. “Veliko je še nerešenih vprašanj, prepričan pa sem, da spopadi niso pravi odgovor za reševanje te krize,” je zagotovil.
Makej se je strinjal z Erjavcem, tudi po njegovem zaenkrat še ni perspektive, da bo kriza rešena kmalu. “Za to je potrebno, da vse strani upoštevajo, kar je zapisano v sporazumih iz Minska,” je dejal in predlagal še eno srečanje normandijske četverice, h kateremu bi povabili tudi druge “pomembne igralce na tem področju”. Ni pa naštel, koga vse bi bilo po njegovem še povabili na srečanje.
Zunanja ministra sta danes podpisala tudi protokol o sodelovanju med ministrstvoma. Po Erjavčevem mnenju bo sporazum pripomogel k okrepitvi odnosov. Sodelovanje se sicer na delovni ravni odraža v rednih političnih konzultacijah med državama in rednih zasedanjih medvladne slovensko-beloruske komisije za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje.
Makej je Erjavca, ki je bil v Belorusiji marca lani, ob koncu srečanja povabil na ponoven obisk v Minsk.
Vodjo beloruske diplomacije je danes sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor. Kasneje pa sledi srečanje s slovenskimi poslovneži. Blagovna menjava med državama je lani znašala dobrih 49 milijonov evrov. Od tega je bil izvoz vreden 39,6 milijona evrov, uvoz pa 9,4 milijona evrov.
Maja letos je med drugim slovensko podjetje Iskratel podpisalo memorandum o sodelovanju z beloruskimi železnicami – BŽD, katerega bistvo je bilo sodelovanje pri modernizaciji infrastrukture beloruske železnice. Belorusija prav tako predstavlja enega izmed osrednjih trgov za družbo Riko. Največji projekt v katerega je družba vpeta je izgradnja oz. rekonstrukcija verige transformatorskih postaj za mesto Minsk.
