Andrijanič je kot ključni cilj, za katerega se bo zavzemal na položaju ministra brez listnice, pristojnega za digitalno preobrazbo, če bo imenovan, izpostavil v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi uresničiti čim več od prvih 40 rešitev za digitalizacijo, ki jih je strateški svet za digitalizacijo predstavil junija.

Strateški svet, v katerem je po Andrijaničevih besedah 47 izjemnih strokovnjakov z različnih področij, ki imajo bogate izkušnje iz tujine, je v prvi paket predlogov vključil rešitve za digitalizacijo javne uprave, zdravstva, izobraževanja in gospodarstva. “Gre za 40 rešitev za četrto desetletje slovenske države, ki bo nedvomno digitalno,” je tako kot na junijski predstavitvi dejal tudi danes.

Med njimi je izpostavil ukrepe za državljane, kot so e-gradbeno dovoljenje, informativni izračun otroških dodatkov in davčni trajnik, kot tudi za podjetja – ti naj bi med drugim poenostavili poslovanje z državo ter spodbudili nastajanje startupov in kroženje možganov.

Na področju javne uprave in digitalne družbe se bo osredotočil na ukrepe, ki bodo poenostavili življenje državljanom in jim prihranili čas in živce pri poslovanju z državo, je obljubil.

Na področju zdravstva se bo lotil ukrepov, ki bodo s pomočjo naprednih tehnologij reševali življenja, skrajšali čakalne vrste in prihranili milijone pri javnem naročanju, na področju izobraževanja pa je med drugim napovedal uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovne in srednje šole. Državljanom bi ponudil digitalni bon za pridobivanje e-veščin, je dodal.

Z digitalnim bonom bi vsakomur omogočili enostaven in hiter dostop do teh veščin. Digitalizacija je namreč stvar celotne družbe, digitalne izključenosti pa ni opaziti le pri starejših, pač pa tudi pri mlajših državljanih. “Digitalizacija gre enostavno tako hitro naprej,” je opozoril.

Želi tudi digitalizirati čim večji del notarskih storitev, da jih bo mogoče čim več opraviti na daljavo. Z olajšavami pri dohodnini pa bi v Slovenijo privabil strokovnjake za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo.

“Osredotočil se bom na praktične ukrepe, ki jih bodo državljani in podjetja občutili že kmalu,” je obljubil 38-letni Andrijanič, ki je prepričan, da bo uresničevanje vsakega od ukrepov terjalo intenzivno koordinacijo s pristojnimi ministrstvi. Prav to bo tudi naloga novoustanovljene vladne službe za digitalno preobrazbo, ki jo bo, če bo potrjen za ministra, vodil.

“Če postanem minister, bom storil vse, da digitalizacija postane naša nacionalna prioriteta in projekt, ki povezuje celotno družbo in politiko,” je obljubil kandidat za ministra, ki digitalno preobrazbo vidi kot “ekipni šport, v katerem lahko zmagamo le, če držimo skupaj”.

Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je glasovalo deset poslancev, pet jih je bilo proti. Med slednjimi je bil tudi Rudi Medved (LMŠ), ki je dejal, da se mu zdi nehigienično imenovati še enega ministra, potem ko je premier Janez Janša še aprila govoril o vitkejši javni upravi. “Zdaj pa prihaja z novim ministrom in še več administracije,” je bil kritičen.

V opoziciji so ga predvsem opominjali, da se mandat te vlade počasi izteka. “Čaka vas izredno kratko ministrovanje,” je Andrijaniču povedal Jani Möderndorfer (LMŠ), Andrej Rajh (SAB) pa mu je dejal: “Vladi v odhodu, ki je ne podpiramo in je dobila jasno zaušnico ljudi na minulem referendumu, ne bomo dali podpore in tudi vam ne bomo izkazali zaupanja pri tem imenovanju.”

Andrijanič je odgovoril, da Slovenija na področju digitalizacije žalostno zaostaja, in če se ne začne s spremembami oz. pospeševanjem modernizacije države že danes, potem bomo zaostajali še bolj. “Voda nam na žalost teče v grlo in vsak teden šteje,” je dejal ter opozorilo podkrepil s številkami, da je leta 2019 vsak teden iz države v povprečju odšlo 314 ljudi. Da ustanavljamo vladno službo za digitalizacijo šele v letu 2021, sicer po njegovem mnenju več pove o nas kot pa o sami službi.

Večino ukrepov iz junija predstavljenega prvega paketa ukrepov za digitalizacijo je po njegovem mnenju treba uresničiti že do pomladi 2022. Marca je denimo mogoče pričakovati e-gradbeno dovoljenje, prav tako davčni trajnik, informativni izračun otroških dodatkov verjetno že letos. Na področju elektronskega poslovanja z državo in spletnih upravnih rešitev nasploh je namreč veliko že narejenega, težava je le, da sistemi niso dobro povezani med seboj, hkrati pa veliko ljudi zanje sploh ne ve, je dejal.

V pripravi je tudi že drugi paket ukrepov za digitalizacijo, je odgovoril na opozorila, da v prvem paketu manjkajo ukrepi na številnih področjih, kot sta denimo energetika ali promet. Strateški svet za digitalizacijo ga bo predstavil septembra, v njem pa bodo za razliko od prvega paketa bolj sistemske in bolj sektorske rešitve. “Naše delo je komaj začeto, še zdaleč ni končano,” je dejal.

Dokončno bo o imenovanju Andrijaniča za ministra odločil DZ, na izredni seji, ki se začne v kratkem. Za imenovanje je potrebna navadna večina, torej večina navzočih.