Matej Arčon, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednik Gibanja Svoboda, je že v petek napovedal, da bi lahko uvedli solidarnostne sobote. Vsaka druga sobota v mesecu, torej skupaj štiri do konca leta, bi tako gospodarstvo lahko del dobička prispevalo k obnovi po poplavah.

Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je opozorila, da je bil predstavljen le delovni osnutek. Izpostavila je pomanjkanje konkretnih projekcij glede zbranih sredstev v skladu, števila podjetij, ki bi se ga udeležila, ter pričakovanega izkupička. Poudarila je, da gre za selektiven ukrep, ki ne bi vključil vseh podjetij niti celotnega prebivalstva. Prav tako dvomi v množičen odziv delodajalcev, če sploh, bi bil ta odziv v marsikaterem primeru motiviran z napačnimi razlogi.

Ostajajo odprta vprašanja glede prispevkov v sklad s strani podjetij, ki se ne bi odločila za sodelovanje, ter kako bo ukrep vplival na samostojne podjetnike, samozaposlene in kmete.

“Mi danes vse deležnike – od sindikatov, delodajalcev, bankirjev in podjetij z dobički, pa tudi javno upravo, naslavljamo z isto stvarjo. Solidarni moramo biti kot družba, kot celota,” je v ponedeljkovi oddaji 24UR ZVEČER povedal premier Robert Golob in dodal, da to pomeni, da vsak prispeva po svojih močeh. “Kdor ima več, je prav, da prispeva več,” je poudaril.

Premier je razložil, da bo prizadevanje usmerjeno v črpanje nepovratnih sredstev ter tudi v zadolževanje, pri čemer bo treba sredstva pridobiti tudi iz gospodarstva. Janez Janša, vodja največje opozicijske stranke SDS, je izpostavil pomembnost izkoriščanja vseh mogočih solidarnostnih evropskih in domačih nepovratnih sredstev ter izbire cenejših povratnih sredstev. Poudaril je, da je ključno, da vlada najprej optimizira porabo, preden poseže v žep davkoplačevalcev.

Golob pa pričakuje, da bodo sektorji z dobičkom najprej prostovoljno izkazali solidarnost, nato pa bi lahko razmislili o davčnih in drugih ukrepih.