Nesreče s smrtnim izidom v soboto v Bosovi grapi v Kamniško-Savinjskih Alpah in v nedeljo na območju Malega Triglava, v katerih so skupno umrli trije gorniki, so se zgodile pri vzponih, ki veljajo že za alpinistične, je za STA danes dejal predsednik komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS) Jani Bele.
V nedeljo zvečer se je tragična bilanca minulega vikenda še poslabšala. Pri sestopu s Komne sta namreč po navedbah centra za obveščanje gornika padla čez prepadne stene. Gorski reševalci so v nočni iskalno-reševalni akciji najprej našli enega preminulega, davi pa še drugega.
Poleg omenjenih nesreč s smrtnim izidom so reševalci v soboto posredovali tudi na območju ljubljanske postaje gorske reševalne službe, kjer je pohodnik umrl zaradi zastoja srca, ob vsem tem pa so konec tedna priskočili na pomoč še na Španovem vrhu, Jalenkamnu, Zelenici in gori Vitranc.
Kot pravi Bele, se v zadnjih letih opazno povečuje obisk hribov in gora. Tudi pozimi je obisk množičen, v gore zahajajo turni smučarji, pohodniki, plezalci v grapah. To je opazno tudi v zadnjih dneh, ko imamo, razen v meglenih kotlinah, daljše obdobje lepega vremena.
Ob tem sicer Bele opaža, da so ljudje vedno bolj opremljeni, prav tako obstaja velika želja po pridobivanju znanja. Kar nekaj ponudnikov je, ki ponujajo tečaje, in pravijo, da je udeležba zelo dobra, je dejal.
Medtem pa se slovenski pohodniki še ne poslužujejo toliko gorskih vodnikov. “Pri nas je to vse skupaj še v začetku. Res da nekateri najemajo gorske vodnike, a še vedno ne toliko kot v tujini, kjer je povpraševanje po uslugah gorskih vodnikov veliko,” je dejal Bele.
Za tragično ponesrečene na območju Bosove grape, kjer je umrl hrvaški planinec, in pod Triglavom, kjer sta v ločenih nesrečah umrla slovenski in tuji državljan, je dejal, da so bili dobro pripravljeni za ture. Imeli so ustrezno opremo, a žal nesreča nikoli ne počiva.
Na območju Triglava, kjer je na istem mestu kot ob tokratnih nesrečah pri sestopu z Malega Triglava do podobnih dogodkov prihajalo že v preteklosti, je pot zelo zahtevna, varovala so skrita pod snegom, nanje se ne moreš zanašati, zanašaš se lahko samo na svojo opremo in znanje, je poudaril Bele.
Gorskih reševalcev je trenutno dovolj, a glede na trend naraščanja nesreč včasih nastane težava dobiti zadostno število reševalcev, še posebej, če na območju ene postaje gorske reševalne službe poteka več reševanj. Lani je bilo reševanj pri nas spet več kot 600, je izpostavil.
Vsem, ki se v zimskih razmerah podajajo v hribe in gore, Bele svetuje, da preučijo razmere in cilje prilagodijo svojim sposobnostim. Za zimski obisk gora potrebujejo ustrezno opremo in zadosti opreme, prav tako jo morajo znati uporabljati. Sicer pa je znano, da so svoje naredila tudi družbena omrežja, kjer objave drugih obiskovalcev hribov in visokogorja verjetno marsikoga zavedejo pri odločanju o tem, kam se bo podal.
Po zadnjih podatkih Agencije RS za okolje je nevarnost snežnih plazov nad nadmorsko višino okoli 2000 metrov zmerna (2. stopnje), nižje pa majhna (1. stopnje). Predvsem je na mestih, ki so zaradi vetra spihana, nevarnost zdrsa, opozarjajo na agenciji.
