V letu 2020 je bilo evidentiranih 14.971 prometnih nesreč oz. 21 odstotkov manj kot v letu 2019. Na cestah je umrlo 80 udeležencev cestnega prometa, kar je 22 odstotkov manj v primerjavi z letom poprej. Število umrlih in poškodovanih je bilo lani najnižje, odkar beležijo uradno statistiko prometnih nesreč (od leta 1954 dalje), so sporočili iz agencije.

V decembru v prometnih nesrečah ni umrl nihče, tako se je Slovenija najbolj približala udejanjanju Vizije nič. Epidemija covida-19 in ukrepi za njeno zajezitev so prispevali tudi k zmanjšanju obsega prometa na cestah.

Med glavnimi vzroki in dejavniki za smrtne prometne nesreče so bili nepravilna stran oziroma smer vožnje, neprilagojena hitrost, izsiljevanje prednosti in alkohol. Agencija je lani zabeležila porast nevarnega trenda, in sicer kar 60 odstotkov udeležencev v prometu je življenje izgubilo med vikendom in prazniki.

Udeleženci iz ranljivih skupin (enosledna vozila, pešci in kolesarji) predstavljajo skoraj polovico vseh smrtnih žrtev, a umrlo jih je deset manj kot leto poprej. Izstopajo prometne nesreče z vozniki enoslednih motornih vozil, saj je po podatkih agencije umrlo 16 motoristov in šest mopedistov. Povprečna starost umrlih motoristov je bila 41 let, mopedistov pa 49 let. Od 16 umrlih motoristov jih je bilo šest z vozniškim dovoljenjem do 5 let, med mopedisti pa kar štiri brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Vsi umrli mopedisti so bili brez varnostne čelade.

V lanskem letu so bile smrtne prometne nesreče predvsem posledica nepravilne strani oziroma smeri vožnje, kar je botrovalo 29 smrtnim žrtvam, neprilagojene hitrosti, zaradi katere je življenje izgubilo 27 oseb, in izsiljevanja prednosti, zaradi česar je umrlo 11 oseb. Tem trem vzrokom na agenciji pripisujejo kar 84 odstotkov vseh umrlih udeležencev.

Največ, 16 umrlih v prometnih nesrečah v letu 2020 je bilo starejših od 64 let. Sledita starostni skupini od 45 do 54 let in od 55 do 64 let (po 15 umrlih). V primerjavi z letom 2019 je največje povečanje zabeleženo pri najmlajših udeležencih, saj je lani umrlo šest mladoletnikov oz. tri več kot v letu 2019, so poudarili na agenciji.

Alkoholizirani udeleženci so lani povzročili 1364 prometnih nesreč, kar je 12 odstotkov manj kot v letu 2019, toda ob tem so zakrivili kar tretjino vseh smrti (27 umrlih). Delež alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč v letu 2020 znaša 37 odstotkov, kar je šest odstotkov več kot v letu 2019. Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom so povzročili opiti mladi med 18. in 24. letom in starejši med 45. in 54. letom.

V lanskem letu so povzročitelji pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi povzročili 63 prometnih nesreč, od tega 44 nesreč s telesno poškodbo udeleženca. V teh prometnih nesrečah je umrlo sedem oseb.

Precejšnje zmanjšanje števila umrlih, za več kot polovico, beležijo pri pešcih, saj je življenje izgubilo sedem pešcev oz. 53 odstotkov manj kot v letu 2019 (15 umrlih). Minimalno zmanjšanje beležijo tudi pri kolesarjih, saj je lani umrlo osem kolesarjev, kar je eden manj kot v letu 2019.

Do konca leta 2020 se je največ prometnih nesreč zgodilo na cestah v naselju, in sicer 9879 oz. 66 odstotkov. Največ smrtnih prometnih nesreč se je zgodilo na regionalnih cestah, in sicer je na njih umrlo 33 oseb oziroma 41,3 odstotka, na cestah v naselju pa beležijo 25 umrlih oziroma 31,3 odstotka. Najmanj umrlih je bilo na glavnih cestah, in sicer osem oz. 10,1 odstotka.

Najbolj pozitivno izstopajo posavska, primorsko-notranjska in savinjska statistična regija.