Novoizvoljena predsednica je v nagovoru DZ po izvolitvi dejala, da je izjemno počaščena, ker so ji poslanci izkazali čast, da postane prva ženska na čelu DZ. “Razsežnosti in verjetno tudi zgodovinske vrednosti te izvolitve se zelo veselim. Po dobrih 30 letih samostojnosti na čelo državnega zbora stopam kot ženska, morda je to prvi znanilec spremembi, ki jih naša država zelo potrebuje,” je dejala.
Meni, da pot pred novim sklicem DZ ni ravna in gladka, ampak vijugasta. Verjame, da jih vse povezuje iskrena želja, da za državo naredimo nekaj dobrega in da vsak od njih prispeva k boljšemu življenju.
Po njenih besedah smo preživeli dve zelo težki leti, ki sta ju zaznamovali epidemija in padec pravne države. “Pravna država je najvišji postulat demokratične države, ki mora vedno ostani neokrnjena,” je pozvala.
“Ustavnost in zakonitost ter človekove pravice so predpostavke, ki brzdajo oblast ter omogočajo ljudem, da živijo svobodno in varno. Dolžnost nas poslank in poslancev je, da spoštujemo pravno državo in dajemo ljudem zgled s svojimi besedami in dejanji,” je pozvala.
Kot je dejala, je DZ bil in bo vedno prostor, kjer se krešejo besede in je prostor tako za usklajen dialog kot za soočanje različnih mnenj. “V zadnjem času je bil ta prostor prevečkrat izkoriščen za metanje žaljivk, za cinizem in za osebno obračunavanje med političnimi nasprotniki. Ljudje, ki so nas izvolili in nas spremljajo, pa tega nočejo. To nam na različne načine kažejo vsak dan in to so nam sporočili tudi na aprilskih volitvah,” je ugotavljala nova predsednica DZ.
Njena prva naloga je doseči, da se v DZ vrne kulturno in spoštljivo javno komuniciranje: “Lahko je ostro, vendar primerno argumentirano in nikoli osebno žaljivo.” Poslanskim kolegom je svetovala, da kadar javno kritizirajo, naj kritizirajo dejanja, ne oseb. “Na tak način dostojno pokažemo, da se z nečim ne strinjamo, vendar ob tem ne ranimo človekovega dostojanstva. Spoštovanje do govorca pa pokažemo tudi s poslušanjem. S pazljivim poslušanjem in razumevanjem se lahko izognemo marsikaterim konfliktom,” je prepričana.
Kljub temu da so med njimi politične in ideološke razlike, se bo zavzemala za doseganje konsenza, kjer bo le mogoče, je napovedala. “Odločitve, ki jih bomo v naslednjih štirih letih sprejemali, bodo gotovo odločilno vplivale na življenje ljudi in njihovo prihodnost, zato se moramo zavedati odgovornosti, ki so nam jo zaupali vsakič, ko stisnemo gumb za ali proti,” je sklenila.
Kandidaturo za novo predsednico je vložilo 53 poslancev najverjetnejše prihodnje koalicije, Gibanja Svoboda, SD in Levice. Na tajnem glasovanju pa je glasovnice oddalo 87 poslancev, za jih je glasovalo 55, proti pa 25. Sedem glasovnic je bilo neveljavnih.
Predlagatelji njene kandidature so sicer ocenili, da bo Klakočar Zupančičeva s svojim znanjem, izkušnjami in integriteto pomembno pripomogla h krepitvi parlamentarne demokracije, pri čemer jo bodo kot temeljne vodile vrednote spoštljivosti, strpnosti, solidarnosti, sodelovanja in odprtosti.
V Gibanju Svoboda jo prepoznavajo kot odgovorno osebo, predano svojemu delu, načelom in vrednotam. V SD ocenjujejo, da je s svojim dosedanjim delom že dokazala, da jo vodijo temeljne vrednote strpnosti, spoštljivosti in sodelovanja. V Levici pa verjamejo, da bo znala biti prva med enakimi in da bo znala vse obravnavati enakopravno.
Podpore poslancev prihodnje opozicije pa kandidatka očitno ni dobila. V NSi so še pred glasovanjem napovedali, da je ne bodo podprli, saj je izvolitev predsednika DZ odgovornost nove koalicije, da pa njeni kandidaturi ne nasprotujejo. V SDS pa svojega stališča niso predstavili.
Nova predsednica DZ, 44-letna Klakočar Zupančičeva, je sicer magistrica pravnih znanosti, od leta 2008 je bila sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani. V javnosti je postala znana po tistem, ko je v letu 2020 izrazila svoje nestrinjanje z aktualno vladno politiko, njenim vplivom na sodniško neodvisnost in prekomerno uporabo represije s strani izvršilne veje oblasti. Nato je zapustila sodniške vrste in se zaposlila v lastnem podjetju. Je podpredsednica Gibanja Svoboda.
Funkcija predsednika DZ je sicer po protokolu druga najvišja v državi, takoj za predsednikom republike. Med drugim predstavlja državni zbor, sklicuje in vodi njegove seje, podpisuje zakone in druge akte, ki jih sprejme DZ, ter skrbi za uresničevanje razmerij z državnim svetom, s predsednikom republike, z vlado in drugimi državnimi organi.
Po izvolitvi predsednice DZ bodo na današnji seji še volitve kandidatke za podpredsednico DZ Meire Hot. Tudi ona za izvolitev potrebujejo vsaj 46 poslanskih glasov, glasovanje je tajno.
