“/…/ Mogoče je torej ustvariti tak virus, zaradi katerega zbolevajo le določeni ljudje, rase, skupine ljudi določenih lastnosti. Ciljna eliminacija skratka. Tako kot se ljudje ciljano spravijo na določene vrste naravnih škodljivcev, plesni, plevelov itd., se lahko Bog spravi na določeno vrsto ljudi,” je decembra 2020 v Demokraciji zapisal Aleksander Škorc in dodal, da “ne gre za rasizem“, ampak za “očiščenje” in nujno “odstranitev plevela”.
Sodišče odgovornima dosodilo pogonji kazni
Zadeva je romala na okrajno sodišče v Ljubljani, ki je zdaj po poročanju 24ur.com sprejelo odločitev: tako Škorc kot takratni odgovorni urednik Demokracije Jože Biščak sta bila spoznana za kriva po 297. členu Kazenskega zakonika RS. Prvi je dobil pet mesecev zapora oziroma dve leti pogojno, drugi pa šest mesecev zapora oziroma dve leti pogojno, poroča omenjeni časnik. Sodba še ni pravnomočna, Biščak je namreč napovedal pritožbo.
Na razsodbo se je že odzval filozof in avtor bloga, na katerem kritično spremlja medije, dr. Boris Vezjak, ki je tudi podal ovadbo na tožilstvo. “Še je nekaj upanja za naša sodišča in demokracijo v Sloveniji: danes je moja kazenska ovadba zoper odgovornega urednika Demokracije in njihovega kolumnista zaradi spodbujanja sovraštva in rasizma dosegla epilog. Obsojena sta: Škorc je dobil pet mesecev zapora oziroma dve leti pogojno, Biščak pol leta zapora oziroma dve leti pogojno,” je zapisal.
Izgovori, da gre za satirično gloso in svobodo govora, niso vzdržali presoje
Sporni zapis je avtor sicer označil za gloso, torej “mestoma zabavno, mestoma cinično in do dogajanj v družbi kritično novinarsko zvrst” pa je v svojem zaključnem govoru pred sodiščem vztrajal tudi Biščak. Prepričan je tudi, da je bil proces politično in ideološko motiviran, kar naj bi nakazovalo dejstvo, da je on kot urednik dobil višjo kazen kot avtor zapisa. “Glavni tarči pogroma sta bili revija Demokracija in stranka SDS (solastnica revije), ki imata jasen odklonilen odnos do ilegalnih migracij,” je zapisal svojem blogu.
A po presoji strokovnjakov tekst, ki zagovarja večvrednost bele rase, ni satiričen, tudi če bi bil, pa to ne bi smela biti olajševalna okoliščina.
Objava je seveda naletela na vrsto burnih obsodb. V Uradu Varuha človekovih pravic so denimo spomnili, da se je označevanje kogar koli kot nezaželenega in neprimernega v zgodovini uporabljalo kot orodje agresije, preganjanja, izganjanja označenih ljudi. “Svoboda izražanja ima meje tam, kjer posega v pravice drugih, na primer v absolutno pravico do življenja, obstajanja. Odgovornost urednikov je, da takšnim vsebinam odrečejo prostor in zaustavijo širjenje virusa neustreznega in po morebitni oceni pristojnih organov (policije, tožilstva) morda tudi kaznivega izražanja,” so poudarili.
Biščakovo sklicevanje na pravico do svobode izražanja iz 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravic, ki umetniški in satirični govor posebej ščiti, je zavrnil tudi zagovornik načela enakosti. Omenjeni člen namreč res navaja, da ima vsakdo pravico do svobode izražanja, a dodaja, da izvrševanje teh svoboščin vključuje tudi dolžnosti in odgovornosti. S pomočjo neodvisnega strokovnjaka s področja novinarstva in medijev je tudi ugotovil, da objava ni bila ne satira ne glosa, saj nima žanrskih značilnosti teh stalnih oblik novinarskega sporočanja. Zapis je označil za diskriminatoren.
