Slovenija je lani beležila močno, 8,2-odstotno gospodarsko rast, ki jo je spodbujala predvsem javna poraba v kombinaciji z zasebno potrošnjo, so zapisali pri EBRD. V prvi polovici letošnjega leta se je slovenski bruto domači proizvod (BDP) okrepil za 8,9 odstotka, kar je bila največja rast med državami članicami EU.

Močno rast v prvem polletju je banka za obnovo in razvoj med drugim pripisala odporni domači potrošnji in izvozu. Na drugi strani pa se je povečal tudi uvoz, je dodala.

Zasebna poraba, ki je bila gonilo rasti v preteklem letu, je v drugem letošnjem četrtletju padla, plače so se realno znižale za 7,5 odstotka, potem ko so se iztekli lanski “radodarni” državni dodatki javnim uslužbencem, so dodali v napovedi. Junija in julija je letna stopnja inflacije dosegla 11 odstotkov.

Kljub močni odvisnosti od ruskega plina ima Slovenija po navedbah EBRD več alternativnih možnosti, predvsem utekočinjeni zemeljski plin. Tudi domača proizvodnja energentov bo po oceni banke zadoščala povpraševanju.

Slovenski BDP se bo po napovedih EBRD letos okrepil za šest odstotkov, kar je 2,5 odstotne točke višja ocena od majske napovedi. Pri tem so sicer izpostavili negativna tveganja, zlasti če bodo gospodinjstva v preostanku leta močno zmanjšala porabo.

Prihodnje leto se bo predvsem zaradi padca domačega povpraševanja in šibkejšega gospodarstva v območju z evrom, ki bo zaviral slovenski izvoz, rast upočasnila na 1,8 odstotka. S tem je EBRD napoved rasti za prihodnje leto Sloveniji znižala za 1,2 odstotne točke.

Regiji 38 držav EBRD za letos napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, s čimer je majsko oceno izboljšala za 1,2 odstotne točke. Prihodnje leto naj bi države zabeležile triodstotno rast BDP, kar je 1,7 odstotne točke manj, kot je banka napovedovala maja letos.

Države zahodnega Balkana naj bi letos zabeležile 3,2-odstotno gospodarsko rast, s čimer je EBRD ohranila majsko napoved, jo je pa znižala za prihodnje leto. Rast naj bi bila triodstotna oz. za 0,6 odstotne točke nižja od majske ocene.