Vodje omenjenih strank so se na koalicijskih pogajanjih sestali v DZ. Kot je v izjavi za medije po koncu dejal najverjetnejši kandidat za mandatarja Golob, so se dogovorili, da bodo poskušali ujeti najhitrejši rok, to je 3. junij, kot tisti, ko bi sestavili vlado. “Predpogoj za to je, da bomo še pred 13. majem uskladili večino točk med sabo, da lahko gremo s formiranjem parlamenta naprej po hitrem postopku,” je dodal Golob. Dodal je, da zaenkrat težav ne vidijo praktično nikjer, tudi z vidika rokov ne, ki pa so po Golobovih besedah “zelo napeti”.
Da bodo sledili ambiciozni napovedi, da začnejo z delom v začetku junija je dejala Fajonova, zapletov po njenih besedah ni bilo videti. “Atmosfera pogovorov je bila prav dobra, jutri pa začnemo tudi vsebinsko in praktično vsak dan delati na koalicijski pogodbi,” je dejala. Dodala je, da na mizi še niso imeli nobenega “vsebinskega papirja”, so pa pregledali, kako bi usklajevali ministrstva.
Delovna pogajanja bodo nadaljevali v sredo, do konca tedna pa je pričakovati tudi jasnejši obris vlade glede razreza ministrskih mest. O imenih posameznih kandidatov po besedah Goloba danes še niso govorili, več o tem bo, kot je napovedal, jasno prihodnji teden.
Je pa ob tem dodal, da bodo koalicijsko pogodbo parafirali najkasneje 13. maja, še pred ustanovno sejo DZ, na kateri bodo izvolili tudi predsednika DZ. Ali bo predsednik oz. predsednica DZ iz kvote Gibanja Svoboda, je Golob dejal, da je to le ena izmed opcij ter da na mizi še ni bilo dogovora glede tega.
Golob je dejal, da so se pogovarjali o tem, kako bodo usklajevali programske vsebine in zakon o vladi. V katerem delu ga bodo spreminjali, po Golobovih besedah še ni dokončno določeno, a napoveduje spremembe tako v imenih kot v razporeditvi resorjev. “Danes smo predstavili izhodišča, usklajevanje šele sledi,” je dejal. Glede razdelitve mest, za kar se omenja, da bi štiri ministrska mesta lahko pripadla SD in tri Levici, je dejal, da so zaenkrat znotraj teh izhodišč, “plus minus eno ministrstvo”.
Fajonova je ob tem dodala, da bodo ob razrezu ministrstev sledili ciljem stranke SD, kar bodo v naslednjih dneh usklajevali najprej na organih stranke, pa tudi to, ali bo sama zasedla mesto zunanje ministrice.
“Nekatera ugibanja, ki so v javnosti, niso napačna,” pa je na vprašanje o tem, kaj so prioritete Levice dejal Mesec. V javnosti se namreč ugiba, da bi Levica utegnila zasesti resorje sociale, šolstva in kulture. Na pogajanjih sta se mu pridružila generalni sekretar stranke Simon Maljevac in sekretar poslanske skupine Matej Kolenc.
Glede sodelovanja strank, ki so ostale zunaj parlamenta, je Golob dejal, da bodo v kvoti Gibanja Svoboda, z njimi se bodo na začetku pogovarjali sami. “Ti pogovori še niso uradno stekli, bodo pa v naslednjih dneh,” je napovedal. Tega, ali bosta v vladi tudi predsednica SAB Alenka Bratušek in predsednik LMŠ Marjan Šarec, Golob ni želel komentirati. Zagotovil pa je, da bodo vsa imena ustrezna in strokovna.
Golob je še dodal, da imajo načrte za dva mandata. “Če želimo resno nasloviti razvojne izzive, moramo gledat dlje, kot je en mandat,” je dejal. Po njegovih besedah bodo takoj naslovili njihova na videz protislovna cilja, kako ustvarjati in kako pravično deliti, da bomo imeli socialno pravičnost in solidarnost.
To bodo po Golobovih besedah dosegli do leta 2030, “ko bomo spet živeli v državi, na katero ne bomo samo ponosni, ampak bomo v njej vsi želeli živeti še naprej”.
“Pričakujete lahko trdno in stabilno vlado, ki bo spoštovala ljudi, ki bo poslušala civilno družbo, bo sledila razvojnemu desetletju,” je dejal Fajonova in dodala, da imajo vsi velike razvojne cilje. “Lahko pričakujete vlado, ki bo gledala v leto 2030, vlado, ki bo operativna in po dolgem času spet vlado, ki bo levosredinska,” pa je dejal Mesec.