Po besedah Goloba so ministri na seji vlade obravnavali 47 točk, ki so obsegale kadrovska imenovanja in reorganizacijske spremembe. Sprejeli pa so tudi sklep, po katerem morajo ministrstva do prihodnjega torka pregledati vse zaposlitve, premestitve in napredovanja od 1. 1. 2020 do 1. junija letos. Sklep bo koordiniralo ministrstvo za javno upravo.
Ob vprašanju, zakaj so se odločili, da zajamejo prav obdobje od 1. 1. 2020, torej še čas vlade pod vodstvom Marjana Šarca, je Golob pojasnil, da je “koledarsko leto vedno bolj učinkovito pri spremljanju vseh evidenc”, prav tako pa da ne želijo, da bi “izpadlo, da nadziramo samo eno vlado”.
Kot je še dejal, se bo morda izkazalo, da je imela tudi Šarčeva vlada pred odhodom “podobne vzorce” kot vlada Janeza Janše. Sam je sicer prepričan, da temu ni tako in da bo zajeto obdobje pokazalo, kakšni vzorci zaposlovanja, napredovanja in nameščanja kadrov so bili uporabljeni v Šarčevi vladi in kakšni v Janševi. “To je najbolj transparenten način prikaza tega, ali je prišlo do odstopanj od ustaljenih norm,” je prepričan.
Na vprašanje, na katera področja se bodo nanašale reorganizacijske spremembe, je Golob odgovoril, da predvsem za spremembe znotraj zdravstvenega resorja, kar je na zaslišanju pred pristojnim odborom DZ za zdravstvo v torek napovedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.
Slednjega so na ustanovni seji tudi imenovali za enega od podpredsednikov nove vlade, poleg njega pa še predsednico SD in ministrico za zunanje zadeve Tanjo Fajon ter koordinatorja Levice in ministra za delo, družino, socialne zavede in enake možnosti Luko Mesca. Oba sta prvo sejo vlade označila za uspešno.
Za generalno sekretarko je nova vlada imenovala Barbaro Kolenko Helbl.
Redne seje vlade bodo praviloma ob četrtkih, seje njenih delovnih teles pa ob torkih, so po seji vlade zapisali v sporočilu za javnost. Prvo sejo vlade je Golob napovedal že za danes popoldne, dnevni red pa še ni določen v celoti. Po njegovih besedah je pričakovati nadaljnje odločitve glede kadrovskih in reorganizacijskih sprememb.
Kot je razvidno iz sporočila za javnost, je v kabinetih posameznih ministrov in v kabinetu generalnega sekretarja vlade lahko do sedem delovnih teles, vezanih na zaupanje, na katerih se delovno razmerje sklene za določen čas. Enako velja tudi za kabinete ministrov brez resorja.
V kabinetu predsednika vlade število delovnih mest, vezanih na zaupanje funkcionarja, na katerih se delovno razmerje sklene za določen čas, ni omejeno, ne sme pa presegati števila delovnih mest, predvidenega s kadrovskim načrtom, so navedli v sporočilu.
Vlada je ob tem podprla tudi kandidaturo Vasilke Sancin za ponovno članstvo v Odboru Združenih narodov za človekove pravice za obdobje 1. januarja 2023 do 31. decembra 2026. Za izvedbo potrebnih aktivnosti za najavo kandidature in seznanjanjem držav v ustreznih forumih je vlada pooblastila ministrstvo za pravosodje in ministrstvo za zunanje zadeve.
Matejo Lekan Štrukelj je vlada s sredo razrešila s položaja vršilke dolžnosti direktorja vladne službe za zakonodajo. Na njeno mesto so kot vršilca dolžnosti z današnjim dnem imenovali Rada Feleta, in sicer do imenovanja direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev oz. najdlje do 1. decembra 2022.
