Hojs je med drugim zavrnil očitke nevladnih organizacij, da tudi slovenska policija izvaja vračanje migrantov z omejevanjem pravice do azila oziroma t. i. pushbacke.

“Po informacijah, ki jih imam, tega slovenska policija ni nikoli izvajala. Res je, da so ljudi zadržali in da so se s Hrvati na podlagi dvostranskih sporazumov dogovorili, da ljudi vračajo na Hrvaško. To je kar dobro teklo do pred mesecem ali dvema. Stvari so se spremenile predvsem v smislu, da so Hrvati na neki neformalen način začeli inštruirati migrantsko populacijo, naj zaprosijo za mednarodno zaščito v Sloveniji,” je dejal ob tem.

Kot dokaz za svoje trditve je navedel, da ima letos Slovenija skoraj za 60 odstotkov več prošenj za mednarodno zaščito, čeprav je bilo zajetih približno 40 odstotkov manj nezakonitih migrantov.

V Sloveniji je bilo letos do konca oktobra registriranih več kot 8000 neregularnih vstopov, skoraj vsi iz Hrvaške, kar po navedbah Dela pomeni, da Hrvaška še ne nadzira dobro meje z BiH. Hojs je v odgovoru na vprašanje dejal, da bi Slovenija ob hrvaškem vstopu v schengensko območje ravnala zelo podobno kot Avstrija, ki izvaja nadzor na notranjih schengenskih mejah in da ne bo umikala tehničnih ovir.

“Glede na številke bi se sam odločil, da se nobenih stvari drastično ne umika z meje. Govorim o zeleni meji,” je poudaril minister.

Vendarle pa Slovenija podpira širitev schengenskega območja. “Naj ponovim, da se Slovenija zavzema za širitev na vse tri, Romunijo, Bolgarijo in Hrvaško, smo pa glede na sosedstvo prav za vstop Hrvaške izrazito zainteresirani,” je dejal.

Pojasnil je, da je Slovenija pred dobrim mesecem in pol dobila več signalov s hrvaške strani o politični podpori njihovemu vstopu in da lahko sklepe o izpolnjevanju pogojev uvrsti na dnevni red Sveta EU. Temu sledi pridobivanje mnenja Evropskega parlamenta in končna odločitev Sveta EU. Še vedno obstaja verjetnost, da se to umakne z dnevnega reda. “Zdi se mi, da so v evforiji podpore Francije pričakovali, da bodo tudi drugi avtomatično rekli da,” je povedal v intervjuju.

Po poročanju Dela bi lahko imelo zadržke še nekaj držav. Neuradno se omenja Nizozemska, ki nima vlade s polnimi pooblastili, zato ne more odločati o takšnih vprašanjih.