Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je kot neprimerno označila izjavo nacionalnega koordinatorja za cepljenje proti covidu-19 Jelka Kacina glede njene vloge pri procesu cepljenja. Kot trdi, so za počasno cepljenje v celoti odgovorni predstavniki oblasti, ki si procesa prijavljanja in izvajanja cepljenja niso zamislili dovolj učinkovito.
Prelesnikova ocenjuje Kacinovo izjavo kot povsem neprimerno “in gre ali za popolno sprenevedanje ali pa popolno nepoznavanje problema, oboje je zaskrbljujoče”. Kot je navedla, je problem počasnega cepljenja v državi v pomanjkanju zadostne količine cepiva. Iz javno dostopnih virov izhaja, da je bilo z drugim odmerkom doslej cepljenih le šest odstotkov državljanov, kar pa seveda z začasno odločbo informacijskega pooblaščenca nima prav nobene povezave.
“Breme odgovornosti za nastalo situacijo je v celoti na predstavnikih oblasti, ki si celotnega procesa prijavljanja na cepljenje in samega izvajanja več kot očitno niso dovolj učinkovito in organizirano zamislili in ob tem tudi ne upoštevali temeljnih človekovih pravic, kot je pravica do poštene in transparentne obdelave osebnih podatkov,” je zapisala.
Kot je opozorila, imamo državljani pravico vedeti, država pa nam mora izkazati vsaj minimalno spoštovanje s tem, da izvemo, kako točno in kje se prijaviti na cepljenje. “Tako pomembne informacije bi nam morali predstavniki oblasti podati enovito in celovito, ne pa da smo državljani vsak dan soočeni z novimi povsem nasprotujočimi si in nejasnimi izjavami predstavnikov različnih organov na tiskovnih konferencah in izjavah za medije,” je zapisala.
Ob oddaji vloge za sporočanje interesa za cepljenje preko portala e-Uprava tako državljani niso izvedeli in še danes ne vedo, kdo bo njihove podatke sploh obdeloval, še manj, za katere namene, opozarjajo pri pooblaščencu. Taka obdelava osebnih podatkov je v nasprotju s temeljnim postulatom obdelave osebnih podatkov, po katerem mora biti vsaka obdelava podatkov predvidljiva, poštena in transparentna. Ob tem izpostavljajo, da so javni uslužbenci, ki so pri državnih organih pristojni za varstvo osebnih podatkov, ob vzpostavljanju načina prijavljanja opozarjali na pomanjkljivosti z vidika varstva osebnih podatkov, a so bili njihovi argumenti s strani odločevalcev v celoti prezrti.
Prelesnikova tudi izpostavlja, da do osebnih podatkov, ki so bili zbrani preko portala e-Uprava, od začetka zbiranja teh podatkov v decembru 2020 pa do 16. marca, ko je bila izdana začasna odločba informacijskega pooblaščenca, še nihče ni dostopal, pristojni državni organi pa posameznike še danes pozivajo k oddaji prijave za cepljenje (le) pri svojem osebnem zdravniku. Vse to pod resen vprašaj postavlja nujnost tega množičnega zbiranja podatkov, ki so danes v veliki meri tudi že neažurni, je navedla.
Glede na zmedo, v kateri se trije državni organi ne morejo dogovoriti niti o osnovah, je informacijski pooblaščenec upravljavcem podatkov zaradi zaščite prijavljenih posameznikov z odločbo naložil, da dokler posameznikom pošteno in transparentno ne posredujejo vseh ustreznih informacij, zbranih osebnih podatkov ne smejo uporabljati, navajajo. Vse do danes pa NIJZ, ministrstvo za javno upravo ali ministrstvo za zdravje teh informacij posameznikom še vedno niso posredovali, prijavljeni državljani pa se na svojo prijavo v ničemer ne morejo zanašati, kar je nedopustno, opozarja Prelesnikova.
