Kot piše Delo, je Kangler državo tožil za skupno 661.000 evrov odškodnine zaradi sodnih postopkov, ki so se končali v njegovo korist. Trdil je, da je žrtev političnega pregona in da so bili postopki, v katerih se je znašel, zrežirani, pri čemer so mu bile kršene številne pravice. Odškodnino je zahteval zaradi duševnih bolečin zaradi številnih postopkov, nezakonitih obsodb, medijske izpostavljenosti in tudi zaradi povrnitve izgubljenega dohodka, navaja časnik Delo.

Sodišče je v prvem sojenju odločilo, da mu za primer Ježovita za nepremoženjsko škodo pripada 15.000 evrov, za izgubo dohodkov državnega svetnika, saj je zaradi tega primera ostal brez svetniškega mandata, pa še dodatnih 35.000 evrov. Gre za kazenski postopek zaradi dodelitve občinskega stanovanja v najem vedeževalki Karin Ježovita, v katerem je bil sprva obsojen na sedem mesecev zapora, nato pa oproščen po izločitvi nedovoljenih dokazov iz sodnega spisa.

Zahtevek za 611.000 evrov (z zakonitimi zamudnimi obrestmi) je zavrnilo, a je višje sodišče ugodilo Kanglerjevi pritožbi, sodbo v tem delu razveljavilo ter vrnilo v ponovni postopek. Del sodbe, ki se nanaša na primer Ježovita, je potrdilo, tako da je v tem delu sodba postala pravnomočna.

Okrožno sodišče je nato tudi v ponovljenem sojenju vztrajalo pri presoji, da je Kanglerju pravno priznana nepremoženjska škoda nastala zgolj v zvezi s kazenskim postopkom Ježovita. V zvezi z vsemi drugimi očitki pa mu vseh elementov odškodninske odgovornosti države ni uspelo dokazati.