Predstavniki Državne volilne komisije (DVK) so se na današnji novinarski konferenci odzvali na nekatere očitke, ki so se na njihov račun pojavili v javnosti. Po besedah predsednika DVK Petra Goloba težave pri pošiljanju glasovnic v tujino povzroča zakonodaja, ki določa “neživljenjske” roke. “Na teh glasovnicah so izpisane kandidatne liste in kandidati, zato jih ni bilo mogoče začeti pošiljati prej, saj je bilo treba počakati, da volilne komisije volilnih enot končajo postopek preizkusa vloženih list kandidatov ter izžrebajo vrstni red kandidatnih list v vsaki volilni enoti,” je dejal.
Zaradi tega si bodo tudi v prihodnje prizadevali in apelirali na ministrstvo za javno upravo, da vsaj v tem delu razmisli o spremembi zakona o volitvah v DZ. “Še zlasti nesrečna situacija pri aprilskih državnozborskih volitvah je, ker v te ozke zakonske roke sovpadejo tudi praznični dnevi, ko pošte v številnih državah ne delajo,” je še dodal Golob. Okrajne volilne komisije bodo pri ugotavljanju izida volitev upoštevale vse tiste glasovnice iz tujine, ki bodo oddane na pošto najpozneje 24. aprila pred 19. uro in bodo prispele v Slovenijo do vključno 3. maja do 12. ure.
Razburjenje je povzročil tudi sklep DVK, da morajo tisti, ki želijo zaradi bolezni glasovati na domu, predložiti zdravniško potrdilo. Ministrstvo za zdravje je v tem tednu zaprosilo izvajalce zdravstvene dejavnosti, naj zdravniki izdajo kakršnokoli obvestilo, da se volivec zaradi bolezni ne more udeležiti volišča. Zakon takšnega obvestila sicer ne predvideva, so se pa na DVK zanj odločili, ker je po njihovih navedbah na referendumu o vodah prihajalo do številnih zlorab.
Volivci, ki bodo na dan volitev zaradi okužbe s koronavirusom v izolaciji, prej omenjenega zdravniškega potrdila ne potrebujejo, ampak zgolj dokazilo o okužbi oz. odrejeni izolaciji (npr. sms-sporočilo ali potrdilo zVem). Ti volivci imajo možnost oddati vlogo za glasovanje po pošti najpozneje do 18. aprila ali vlogo za glasovanje na domu najpozneje do 20. aprila. DVK je predlagala, da bi za volivce v izolaciji omogočili glasovanje na voliščih 24. aprila, s priporočenim časovnim oknom, vendar so ministrstvo za zdravje, NIJZ in svetovalna skupina za covid-19 temu močno nasprotovali.
Njihov argument je bil, da za volivce v izolaciji, razen nujnega obiska pri zdravniku, ne sme biti izjem in ne smejo zapuščati svojega bivališča ter da volilna pravica ne sme ogroziti pravice do zdravja. “Ker DVK nima pristojnosti za spreminjanje zakonodaje ali sprejemanje vladnih odlokov, smo bili zato primorani omenjeni predlog umakniti. V nasprotnem primeru bi bili namreč volivci v izolaciji, če bi prišli na volišče, v prekršku,” je dejal Golob. Žal ni zakonske možnosti za uresničitev volilne pravice pri vseh tistih, ki zbolijo ali se npr. poškodujejo ali pa morajo v dom za starostnike, v bolnišnico, zapor ipd. v zadnjih dveh dneh pred volitvami in so prepozni za vlogo za glasovanje na domu, so še pojasnili na DVK.
“Za razliko od prejšnjih volitev tokrat ne bo volišč na veleposlaništvu v Kijevu, glede volišča v Moskvi pa z ministrstvom za zunanje zadeve trenutno še iščemo možne rešitve,” pa je dejal direktor DVK Dušan Vučko. O tem bodo razpravljali tudi na popoldanski seji DVK.
Vučko je še dodal, da za morebitne kršitve zakona o volilni in referendumski kampanji DVK ni pristojna. “Lahko pa podam svoje mnenje, da je ta zakon v določenih delih pomanjkljiv oz. nedorečen in zato dopušča različne razlage zakonskih določb, kar lahko pripelje tudi do zlorab,” je zaključil Vučko.
Na DVK sicer zagotavljajo, da je slovenska volilna zakonodaja dobra, prioriteta komisije pa je izpeljati zakonite in poštene volitve. Največje breme in odgovornost nosijo pluralno sestavljeni volilni odbori, kar po njihovih navedbah odpravlja dvom o legitimnosti volitev. Pri delu volilnih odborov in okrajnih volilnih komisij so lahko navzoči zaupniki list kandidatov, pa tudi opazovalci. Zaupniki, mednarodni opazovalci in predstavniki medijev so lahko navzoči tudi pri štetju glasov. Med njimi bo tudi ocenjevalna misija Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice.
Tokratne državnozborske volitve bodo stale 5.640.000 evrov, predčasne volitve v DZ leta 2018 pa so stale 4.117.000 evrov. Znesek bo višji tudi na račun epidemičnih razmer, podražitev in oteženih poštnih poti, tudi zaradi razmer v Ukrajini.
