Kot so za časnik pojasnili na kmetijskem ministrstvu, so analize vzorcev, vzetih z dveh kmetij, ki jih je opravil Kmetijski inštitut Slovenije, pokazale, da so vrednosti svinca glede na dovoljene vrednosti gnojila v enem vzorcu presežene za osemkrat, v drugem pa 33-krat, visoke in presežene so tudi vrednosti kroma. Zoper dva kmetovalca bodo uvedli prekrškovni postopek.
“Vsi do sedaj zbrani dokazi kažejo na to, da gre za industrijsko sadro, ki je stranski proizvod iz Steklarne Rogaška,” so povedali na ministrstvu.
Inšpekcijski postopek poteka še pri 14 kmetih, ki so uporabljali sadri podobno snov za gnojenje na travnikih, njivah in hmeljiščih na skupni površini 44 hektarjev. Kmete bodo pozvali, da v roku treh dni podajo izjave o poreklu te snovi, o analizi te snovi in količini, ki jo hranijo na deponiji ali so jo že zadelali v tla, ime prevoznika in namen uporabe tega materiala.
Pri štirih kmetovalcih, ki še hranijo material na kupih, bo opravljena analiza na težke kovine, sulfate in kalcij. Če se bo dokazalo, da gre tudi pri ostalih kmetovalcih za sadro, ki ni gnojilo, ali pa ne bodo mogli dokazati porekla tega materiala, bo uveden prekrškovni postopek. Odrejena bo tudi odstranitev te sadre, ki še ni zadelana v kmetijska zemljišča, na za to primerno deponijo.
Glede vprašanja, kako je odpadna sadra sploh prišla do koroških kmetov, se časnik sprašuje, ali je povezava podjetje Intergas z Raven na Koroškem, s katerim ima Steklarna Rogaška sklenjeno pogodbo za odvoz sadre.
Direktor Intergrasa Dominik Hajzer je za Večer dejal, da res delajo s Steklarno Rogaška, da pa ni res, da je ta sadra končala na koroških poljih. Zatrdil je, da jo vozijo v cementarne v BiH, na Slovaškem in v Makedoniji ter da imajo vso dokumentacijo, ki to dokazuje. Ob tem je zanikal možnost, da bi sadro na Koroško brez njegove vednosti vozil kdo od njegovih zaposlenih.
V Steklarni Rogaška so odgovore glede ravnanja s sadro napovedali za danes.
Steklarna je imela pred leti svojo deponijo sadre ob komunalni deponiji v Rogaški Slatini. A ker novi lastniki steklarne, družba Fiskars, niso kupili tudi deponije, je ta prešla v drugo lastništvo in se je zaprla. Steklarna je za odvoz sadre sklepala pogodbe, zadnja, s katero je sklenila pogodbo, je družba Intergas, še poroča časnik.
