Z odprto razpravo o prihodnosti Roga bi lahko demokratično načrtovali nove prostore, so prepričani podpisniki bojkota, ki so ga danes zagnali prek spleta.
Med njimi so poleg Avtonomne tovarne Rog tudi številni drugi, med njimi Avtonomni kulturni center Metelkova mesto, Mladi za podnebno pravičnost, sindikat in univerzitetna redakcija Radia Študent, Mladinska aktivistična organizacija, aktiv delavk in delavcev v kulturi, kreativni center Poligon, oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti ter katedra za duševno zdravje v skupnosti na Fakulteti za socialno delo in Kombinat.
Preden se bodo v prostorih nekdanje Avtonomne tovarne Rog začele dejavnosti, bi se bilo treba soočiti s preteklostjo in poravnavo krivic, so poudarili predstavniki organizacij in iniciativ. Po njihovih besedah bi to pomenilo odprto razpravo, v kateri bi se akterji javno opredelili do dogodkov januarja lani, ko je občina v posest prevzela objekt nekdanje tovarne Rog.
Obenem bi se “določila primerna kompenzacija Rogovcem, ki so bili nasilno in ilegalno razlaščeni”. “Brez soočenja s preteklostjo noben projekt na območju tovarne Rog ne more biti legitimen,” so ocenili na novinarski konferenci.
Odprto razpravo pričakujejo tudi za prihodnost Roga, da bi lahko demokratično načrtovali prostore. Pri tem bi po njihovem mnenju lahko sodelovali vsi, “ne le poslušni partnerji mestnih oblasti”. Kot so poudarili medijem, so “do zdaj snovalci novega Roga razpravo s kritičnimi glasovi vedno zavračali ter izključevali iz svojih delavnic vse, ki imajo drugačne razvojne ideje in dejanske izkušnje z upravljanjem Roga”.
Organizacije in iniciative vztrajajo, da bi se izvedla javna tribuna, na kateri bi soočili argumente in različne vizije.
Uporabniki Roga so sicer že leta 2019 podali alternativne predloge, kako bi se novi prostori Roga lahko razvijali, saj so prepričani, da bi lahko bili zgled samoorganiziranja in aktivne udeležbe prebivalcev.
Ena je bila zadružna rešitev, po kateri bi bili delovna sila uporabniki tovarne – prekarci, brezposelni in begunci -, ki bi se med projektom usposabljali za gradbene, obrtniške in upravne poklice. Druga je bila avtonomistična rešitev, ki bi izhajala iz tega, da bi se Mestna občina Ljubljana zavezala k spoštovanju samoupravnega načina delovanja uporabnikov, ti pa k opravljanju neprofitnih dejavnosti v javno dobro.
Obe rešitvi se jim zdita še vedno tehtni, vendar na Molu ni bilo posluha, da bi o tem sploh razpravljali, so povedali na novinarski konferenci. Pri zaščiti avtonomnih prostorov upajo tudi na posluh nove vlade, kljub temu, da gre za okrog 20 milijonov evrov vreden mestni projekt, ki naj bi ga odprli prihodnje leto.
