V naši državi se je lani v enem dnevu povprečno rodilo 51 otrok in umrlo 66 prebivalcev, 28 prebivalcev se je poročilo in deset ločilo, v državo pa se je iz tujine priselilo 99 ljudi in izselilo 48.

Negativni naravni prirast prebivalstva je bil lani, ko je umrlo 5249 ljudi več, kot se jih je rodilo, najvišji po letu 1945. Temu je botrovala predvsem nadpovprečno visoka umrljivost v novembru in decembru, ko je Slovenijo zajel drugi val epidemije covida-19.

Umrlo je več kot 24.000 prebivalcev ali skoraj 3800 več kot povprečno v letih od 2015 do 2019. Presežna umrljivost je bila najvišja v četrtem četrtletju, ko je umrlo dve tretjini več prebivalcev kot v povprečju v četrtih četrtletjih med letoma 2015 in 2019.

Naravni prirast je bil pozitiven samo v tretjem četrtletju, ko se je rodilo največ otrok v letu oz. 5141. V celem letu se je sicer rodilo 18.767 otrok ali tri odstotke manj kot leto prej.

Sklenjenih je bilo 5214 zakonskih zvez ali skoraj četrtina manj kot leto prej. Mesec z največ porokami je bil avgust, ko jih je bilo nekaj nad 1000.

Razvez je bilo lani medtem 1774 ali 28 odstotkov manj kot leto prej. Največ razvez je bilo v tretjem četrtletju, ko so jih zabeležili 557.

Za razliko od naravnega prirasta je bil selitveni prirast pozitiven v vseh četrtletjih. V tretjem četrtletju, ko je bil najvišji, se je priselilo nekaj nad 11.000 prebivalcev več, kot se jih je odselilo.

Vseh notranjih selitev, torej sprememb pri naselju prebivališča v Sloveniji, pa je bilo 42 odstotkov več kot leto prej. Veliko notranjih selitev je bilo v veliki meri povezano z ukrepi proti epidemiji covida-19. Precej prebivalcev se je namreč ob prepovedih gibanja med občinami v drugem in četrtem četrtletju odločilo za prijavo spremembe prebivališča, kar je bilo statistično zaznano kot notranje selitve. Največkrat je šlo za prijave začasnega prebivališča v drugi občini.