Dan slovenske hrane, ki tudi letos poteka tretji petek v novembru, ko se izvaja vseslovenski projekt tradicionalni slovenski zajtrk, je nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije. V projekt so vključeni vrtci, osnovne šole, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter druge institucije oz. javni zavodi.

Projekt, ki letos poteka s sloganom Zajtrk s sadjem, super dan, spodbuja, da se živila za zajtrk (med, maslo, mleko, kruh in jabolko ali drugo sveže ali suho sadje brez dodanega sladkorja) kupi čim bližje, s čimer se krepi spoštovanje do lokalno pridelane in predelane hrane ter spodbuja kratke nabavne poti – od njive do krožnika, ki varujejo in ohranjajo okolje, pravijo na kmetijskem ministrstvu.

Ob tem so dodali, da s tem, ko se odločimo za hrano, ki so jo pridelali in predelali slovenski kmetje ter naša kmetijska in živilska podjetja, spodbujamo in povečujemo samooskrbo s hrano in prispevamo k ohranjanju poseljenosti podeželja ter kulturne krajine. Dan slovenske hrane pa je po njihovem tudi priložnost, da se spregovori o zmanjšanju zavržene hrane.

Novost letošnjega leta je, da so bili vzgojno-izobraževalni in drugi javni zavodi povabljeni, da se v tednu pred dnevom slovenske hrane poleg tradicionalnega slovenskega zajtrka pridružijo vseslovenski akciji tudi s pripravo tradicionalnega slovenskega kosila. Ta akcija spodbuja spoznavanje kulinarične in gastronomske dediščine slovenskega prostora, pojavljajo pa se tudi pobude za teden slovenske hrane.

Lani tradicionalnega slovenskega zajtrka ustanove zaradi epidemije covida-19 niso mogle izvesti, zato je nadomestni potekal 11. junija letos.