Okoliščine, na podlagi katerih so posamezniki v Sloveniji slabše obravnavani, so invalidnost (14 odstotkov), narodnost, rasa ali etnično poreklo (11 odstotkov), starost (šest odstotkov), spol (5,5 odstotka), vera ali prepričanje (pet odstotkov) in državljanstvo (pet odstotkov). Štirje odstotki prebivalcev so vsaj enkrat izkusili posebno obliko diskriminacije v obliki spolnega nadlegovanja, so zapisali v letnem poročilu zagovornika.

Največ primerov diskriminacije so zaznali na področju zaposlovanja in dela ter dostopa do dobrin, storitev in stanovanja. Prav diskriminacij na področju zaposlovanja in dela mnogi ne prijavijo, saj menijo, da prijava ne bi nič spremenila ali pa bi stanje še poslabšala, so zapisali v sporočilu za javnost Zagovornika načela enakosti.

V 2020 je upravno sodišče pritrdilo zagovornikovi odločitvi, da višina božičnice ne sme biti povezana s prisotnostjo delavca na delovnem mestu. To namreč povzroča diskriminacijo zaposlenih, ki so od dela odsotni zaradi osebnih okoliščin, kot so nosečnost, starševstvo, zdravstveno stanje in invalidnost, so navedli v letnem poročilu.

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je poudaril pomembnost organa, ki se sistematično ukvarja z diskriminacijo v slovenskem prostoru. Izpostavlja pa, da nas na tem področju čaka še veliko dela. “Ukrepanje velikokrat zaleže, za žrtve ali priče diskriminacije je postopek preprost in brezplačen. Imamo torej dobre temelje in dobre možnosti, da razvoj na tem področju okrepimo,” je prepričan Lobnik.

Posebno pozornost so posvetili tudi uporabi umetne inteligence, ki ji človek vgrajuje avtomatizirano odločanje, saj ji lahko zavedno ali nezavedno vgradi diskriminatorne vzorce odločanja. Lobnik je sodeloval pri pripravi nacionalnega programa za spodbujanje razvoja umetne inteligence v Sloveniji do leta 2025, so pojasnili.

Zagovornik je v lanskem letu opravil več svetovanj in prejel več predlogov za oceno diskriminatornosti predpisov kot pred epidemijo covida-19.