Zaradi zahtev Evropske komisije je v okviru vsakoletne priprave programa stabilnosti zavezana k vključitvi analize vpliva različnih ekonomskih dejavnikov na BDP, ni pa to napoved njenih prihodnjih odločitev, so zapisali na finančnem ministrstvu.

Vlada namreč v okviru procesa evropskega semestra, torej usklajevanja ekonomskih in javnofinančnih politik v EU, poleg dopolnitve nacionalnega reformnega programa vsako leto pripravi tudi program stabilnosti, v katerem opredeli javnofinančne ukrepe in scenarije. Med drugim v njem opredeli večletni makroekonomski in fiskalni okvir.

Vlada bo po napovedih ministrstva za finance program stabilnosti sprejela in poslala Evropski komisiji ta teden.

Pri tem pa v luči pisanja nekaterih medijev, ki se opira na vsebino iz osnutka programa stabilnosti, na ministrstvu poudarjajo, da v dokumentu vlada ne napoveduje dviga stopenj davka na dodano vrednost (DDV).

Eno od poglavij programa stabilnosti je skladno z zahtevami Evropske komisije za vse članice EU namreč tudi analiza občutljivosti salda sektorja država, pravijo na ministrstvu. Ta analiza prikazuje elastičnost določenih kategorij proračunskih izdatkov in prejemkov, ki izhaja iz spremembe posameznega ekonomskega dejavnika.

“Gre torej zgolj za analizo vpliva spremembe različnih ekonomskih dejavnikov (na primer inflacije in rasti zaposlenosti) ali kakšne druge spremembe na saldo sektorja država,” so zapisali.

Analiza tako po pojasnilih ministrstva predstavlja ekonometrično vrednotenje različnih ukrepov, zato so pripravljalci dokumenta v njej “jasno zapisali, da je potrebna previdna interpretacija”.

“Analiza ne predstavlja napovedi prihodnjih odločitev vlade, ampak le prikazuje posamezne ovrednotene odklone od osnovnega fiskalnega scenarija, narejenega na podlagi napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj,” so še navedli na ministrstvu za finance.

Osnutek programa stabilnosti je bil sicer dodan k odloku o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2024-2026, ki ga je DZ potrdil minuli teden. Ta določa, da bo javnofinančni primanjkljaj leta 2024 znašal 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), leta 2025 2,2 odstotka BDP in leta 2026 1,3 odstotka BDP. Določeni so tudi zgornje meje izdatkov in ciljni saldi za državni proračun, občine ter zdravstveno in pokojninsko blagajno.