Po vzoru mednarodnih kiparskih simpozijev so na Koroškem prvi simpozij Forma viva Ravne organizirali leta 1964, nanj pa povabili sedem umetnikov iz štirih tujih držav in treh takratnih jugoslovanskih republik.
Mnoge skulpture potrebne obnove
V pol stoletja se je nato zvrstilo še osem simpozijev, zadnji je bil na Ravnah leta 2014 ob 50-letnici začetkov te kiparske manifestacije, na kateri so umetniki v sodelovanju z jeklarsko industrijo skulpture ustvarjali iz jekla. Skupno je nastalo 36 skulptur, od katerih jih danes 34 še stoji, od tega kar 29 na Ravnah na Koroškem.
V Koroškem pokrajinskem muzeju vodijo prioritetno listo skulptur, ki potrebujejo obnovo, pri čemer pa so vezani tudi na strošek posamične obnove. Tokrat je za obnovo, ki je potekala ta teden od ponedeljka do srede, prišla na vrsto skulptura ameriškega kiparja in arhitekta Thomasa A. Lindseya (1941-2017).
Kot so v zvezi z obnovo za STA pojasnili v Koroškem pokrajinskem muzeju, se skulptura nahaja na eni pomembnejših lokacij, ne le v grajskem parku, pač pa tudi na stičišču več javnih zavodov. Podoba skulpture je že več let zelo bodla v oči, so navedli v muzeju, kjer so obnovo predvideli v sklopu letnega programskega načrta. Muzej načrt posreduje na Občino Ravne na Koroškem, ki je lastnica vseh skulptur forme vive v občini, muzej pa kot upravljavec zbirke skrbi tudi za njihovo obnovo.
Cena obnovitvenih posegov za posamezno skulpturo je odvisna od stanja, velikosti in oblike skulpture, obnova te, ki je postavljena pred ravensko gimnazijo, je stala okoli 4000 evrov. Tudi tokrat so se, kot so navedli v muzeju, odločili za uporabo najsodobnejših tehničnih postopkov, ki tudi niso v breme okolju. Čiščenje večslojnih barvnih površin so opravili s peskanjem s stekleno moko, kar običajno omogoča tudi vpogled v osnovno barvno strukturo, za katero se je odločil avtor skulpture.
“Glede izbora barve torej stremimo k originalnemu izgledu, ki ga je imela skulptura v času umestitve v javni prostor. Žal se v preteklih desetletjih ni postopalo na tak način, zato so nekatere od skulptur dobile popolnoma novo podobo. Oči mimoidočih so se teh barvnih nians navadile, kar lahko pri sami obnovi skulpture privede tudi do mešanih občutkov javnosti,” pravi višja kustosinja v muzeju Aleksandra Čas.
Poudarja, da stroka stremi k originalom, “saj so vendarle avtorji skulptur tisti, ki so jih zasnovali in izvedli skupaj s pomočniki med zaposlenimi v takratni Železarni Ravne”. Prav pri Lindseyjevi skulpturi je lepo razvidna simbioza sodelovanja z domačini, saj so poleg kiparjeve signature na posebni ploščici navedena tudi imena petih pomočnikov, ki so vidna tudi po obnovi.
Muzej načrtuje tudi nadaljnje obnove skulptur forma viva. Vsako leto predlaga skulpturo s prioritetne liste, izvedba pa je odvisna od stroška posamezne obnove.
“Zato so še posebej dobrodošli usmerjeni razpisni projekti znotraj strategij lokalnega razvoja ali denimo jubilejne obletnice, ko lahko tudi občina nameni nekoliko več sredstev v ta namen. Lep dokaz tega je bila 50. obletnica Forme vive na Ravnah leta 2014. Nadejamo se, da bo temu tako zopet ob naslednjem okroglem jubileju leta 2024, ko bomo beležili 60 let od prvega mednarodnega kiparskega simpozija,” je še navedla Aleksandra Čas.
