Do 23. julija so policisti beležili 1694 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, v katerih je življenje izgubilo 17 oseb. Po trenutnih podatkih so obravnavali 15 odstotkov več prometnih nesreč zaradi hitrosti kot v enakem obdobju lani, povečal pa se je tudi odstotek hudo in lahko telesno poškodovanih. Najpogostejši povzročitelji smrtnih prometnih nesreč so bili vozniki osebnega avtomobila, sledijo pa jim kolesarji in vozniki enoslednih motornih vozil, so sporočili.

Policisti so do 28. julija zabeležili tudi 74.663 kršitev s področja hitrosti, v enakem obdobju lani pa 79.150. Kršitve s področja hitrosti predstavljajo približno tretjino vseh ugotovljenih kršitev, med povzročitelji pa izstopata starostni skupini od 18 do 24 let in od 25 do 34 let.

Povzročitelji pod vplivom alkohola so v kombinaciji z neprilagojeno hitrostjo povzročili 311 prometnih nesreč, od tega šest smrtnih. Med njimi je bil tudi voznik električnega skiroja, ki je v prometni nesreči umrl. Večina se jih je zgodila v svetlem delu dneva, le štiri osebe so umrle zvečer oziroma ponoči, 14 od 17 pa jih je umrlo med tednom.

Rezultati prikazovalnikov hitrosti agencije za varnost prometa v 15 slovenskih občinah kažejo, da vozniki še vedno krepko presegajo omejitve hitrosti. V treh od enajstih občin, kjer je omejitev 50 kilometrov na uro, so do konca maja zabeležili tudi dva- in polkrat višje hitrosti, in sicer 134, 137 in 138 kilometrov na uro. V občinah, kjer je omejitev 30 kilometrov na uro, pa so bile zabeležene celo trikrat višje hitrosti, kar 97 in 81 kilometrov na uro.

S talnimi označbami na parkirnih mestih v občinah Celje, Kranj, Krško, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto in Ptuj ozaveščajo voznike, da lahko zaradi neprilagojene vožnje ne pridejo na cilj, saj povzročijo nesrečo, ki njihovo pot predčasno zaključi. Napis Najhitrejši včasih ne pridejo na cilj voznike in mimoidoče tako opozarja na posledice objestne in tvegane vožnje.