Z opustitvijo rabe travnikov in pašnikov se je v zadnjih 30 letih ovršje Pece in Uršlje gore precej zaraslo, s tem pa se siromaši tudi biotska raznovrstnost območja. Ena od aktivnosti slovensko-avstrijskega projekta Banap (Balance for Nature and People oz. Ravnovesje za naravo in ljudi), pri katerem kot eden od partnerjev sodeluje Zavod RS za varstvo narave, je bilo lansko čiščenje območij na obeh gorah.
Na Peci so lani očistili šest hektarjev zaraščenih površin, še eno čiščenje zarasti pa zavod na Peci načrtuje julija letos. Nanj bo povabil prostovoljce.
Predvidoma julija bodo na Uršlji gori postavili leseno ograjo, ki bo omogočila prosto pašo drobnice na ovršnem delu in hkrati onemogočala konflikte, vezane na povečan obisk gore v poletnih mesecih.
Kot so v zvezi s tem za STA pojasnili na Zavodu RS za varstvo narave, so s kmetijskimi svetovalci, skladom kmetijskih zemljišč ter planinskim društvom in oskrbnico koče na Uršlji gori, pa tudi župnikom, ki upravlja cerkev, prišli do zaključka, da bo za samo veduto vrha gore, za obiskovalce, predvsem pa za najemnika, ki na Uršlji gori pase svojo čredo, najbolje, da se ogradi dom in cerkev. S tem bodo preprečili, da bi ovce prihajale pred oba objekta.
Paša drobnice bo tako prosta po celotnem ovršju Uršlje gore, razen na območju planinskega doma in cerkve, so pojasnili na zavodu za varstvo narave. Paša na Peci pa je že sedaj prosta, saj drugače ni mogoče.
Medtem partnerji projekta v sodelovanju s slovenjgraško in ravensko enoto Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje usklajujejo tudi nadaljnjo rabo in pripravljajo pašni načrt za območje Pece in Uršlje gore. Načrt za obe območji bo usklajen z zakupnikom in najemnikom ter javno dostopen tudi drugim upravljavcem planin, so pojasnili na zavodu.
Sicer pa je v okviru projekta, ki se po petmesečnem podaljšanju zaključuje konec novembra letos, načrtovanih še nekaj aktivnosti, mnoge pa so bile že izvedene.
Vodilni partner projekta, Biosferni park Nockberge z avstrijske Koroške, je v okviru projekta vzpostavil distribucijski sistem za pridelovalce in proizvajalce produktov s travišč, in sicer spletno platformo in trgovino. Sistem je vzpostavil na podlagi kriterijev kakovosti, ki so jih partnerji oblikovali za vsa projektna območja.
Partner iz avstrijske dežele Gradiščansko (Regionalmanagement Burgenland) je izvedel aktivnosti na temo visokodebelnih sadovnjakov, med drugim izobraževanja za šole. Združenje za varstvo narave avstrijske dežele Štajerske pa je zaključilo raziskave metodologije odstranjevanja tujerodnih invazivnih vrst.
Na slovenski strani v projektu sodeluje poleg zavoda za varstvo narave še Občina Črna na Koroškem, ki je končala z obnovitvenimi deli na nekdanji osnovni šoli v Koprivni in jo opremila z najrazličnejšimi materiali za izvajanje delavnic in programov. Predvidena je še zasaditev učnega sadovnjaka.
Glavni skupni produkt projekta pa partnerji pripravljajo v sodelovanju z Geoparkom Karavanke, in sicer akcijski načrt za ohranjanje biotske raznovrstnosti glede na predvidene spremembe v širši regiji v prihodnosti.
Akcijski načrt bo nadgradnja priročnika dobrih praks iz projekta Banap in se bo posvetil dolgoročnemu ohranjanju biotske raznovrstnosti in oblikovanju trajnostnih turističnih vsebin ter vprašanju, kako vključeno območje narediti še privlačnejšo. Projektni partnerji bodo pripravili načela in priporočila za ukrepe na lokalni, regionalni in čezmejni ravni, ki bodo med drugim temeljili na nacionalnih strategijah za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
