Nadzorni svet ugotavlja, da STA nepretrgoma in v neokrnjenem obsegu opravlja javno službo obveščanja javnosti po zakonu o STA. “Leto 2021 je z vidika STA in države izjemno pomembno leto, saj ne le da obe obeležujeta svojo 30-letnico, ampak so pred nami tudi dogodki, kot na primer predsedovanje Svetu EU in mednarodni športni dogodki s slovensko udeležbo, ki si jih brez poročanja STA ne moremo predstavljati. Po sedanji oceni bo podjetje insolventno in nezmožno plačevanja svojih obveznosti že nekaj tednov pred 30-letnico agencije,” je opozoril Terčelj.

Nadzorni svet STA je po vnovični zaustavitvi financiranja javne službe v torek obravnaval tudi informacijo vodstva družbe o finančnem položaju STA, o možnih okoliščinah nastanka insolventnosti družbe in predlogih ukrepov za rešitev tega problema.

Kot je ugotovil nadzorni svet, noben od predlaganih ukrepov žal ne more nadomestiti izpada plačila za javno službo, ki ga agenciji odreka vlada. “Skrajni ukrep v obliki odpuščanja zaposlenih bi pomenil nezmožnost opravljanja javne službe v obsegu, kot ga agenciji določa zakon o STA. Hkrati pa bi to pomenilo tudi krnitev tržne dejavnosti, ki trenutno predstavlja edini finančni vir podjetja,” je dejal Terčelj.

Kot je spomnil, je po določilih sedmega protikoronskega zakona obveznost ustanovitelja financirati STA ne glede na to, ali je sklenjenega pogodba o opravljanju javne službe v letošnjem letu. “Vlada torej ne spoštuje lastnega zakona, sprejetega v parlamentu. Sam osebno sem tudi mnenja, da gre za pomembno ustavno vprašanje, ali lahko vlada ignorira zakon oziroma se postavi nad zakon, ki ga je sprejel državni zbor,” je izpostavil. Sicer pa STA podpisu takšne pogodbe ne nasprotuje, saj jo pričakuje že od lanskega decembra, zato nadzorni svet znova poziva vlado, naj jo pripravi.

“Ob tem opozarjam, da je zaradi nespoštovanja zakona in neizvršitve plačila ogrožena eksistenca 90 zaposlenih in njihovih družin, s katerimi kot predsednik nadzornega sveta delim razočaranje in veliko zaskrbljenost,” je dejal.

Zaustavitev financiranja javne službe brez kakršnega koli dokazanega očitka je nesprejemljiva in v neskladju z načeli vladavine prava, je prepričan. Dodal je še, da ne gre prezreti dejstva, da je STA doslej poslovala zelo uspešno.

Nadzorni svet STA po besedah Terčelja ob tem znova poudarja, da so vse želene listine in podatki vedno na voljo vladi kot edinemu družbeniku STA. Po njegovem vedenju vladni urad za komuniciranje (Ukom) nima pooblastila vlade, s katerim bi bile nanj prenesene družbeniške pravice.

Tako direktorju STA Bojanu Veselinoviču nadzorni svet nalaga, naj pozove predsednika vlade in ministre kot predstavnike ustanovitelja k posredovanju pisnega pooblastila Ukomu ali drugemu vladnemu organu, s katerim bo izkazan kot predstavnik ustanovitelja.

Ob tem pa je Terčelj opozoril, da niso bili formalno seznanjeni s sklepi vlade 18. marca. Takrat je namreč vlada sprejela sklep, s katerim nadzornemu svetu STA predlaga razrešitev Veselinoviča, saj “da je prišlo” do kršitev zakonskih obveznosti. “Razpravo o tem bo nadzorni svet lahko opravil šele takrat, ko mu bo vlada posredovala sprejete sklepe s pripadajočim poročilom o izvajanju zakonskih določb o STA,” je dodal.