“Bolj so v ospredju ti primeri večorganskega vnetnega sidroma, ki sledi navadno zelo blagi ali celo brez bolezenskih znakov potekajoči okužbi,” je pojasnil Pokorn. Težji potek covida-19 je lahko pri otrocih s kroničnimi boleznimi.
Zaradi večorganskega vnetnega sindroma so po podatkih Pokorna v tem času zdravili nekaj manj kot 30 otrok, večinoma na pediatrični kliniki. Nihče ni umrl, je bil pa pri nekaterih bolnikih potek bolezni precej težak, je dejal.
Prve raziskave so pokazale, da so otroci manj dovzetni za okužbo z novim koronavirusom in da jo prebolevajo asimptomatsko. Ko so se raziskave jeseni nadaljevale, pa se je pokazalo, da so tudi otroci dovzetni za okužbe in predvsem večji otroci so lahko vir okužb za odrasle. Pokazalo se je tudi, da gibanje virusa v otroški populaciji okužb odraža tudi intenziteto kroženja v splošni populaciji.
Pri tem je Pokorn izpostavil, da ne smemo dovoliti, da bi okužbe ušle izpod nadzora, zato je še naprej potrebno upoštevati zaščitne ukrepe, kot je nošenje mask, prezračevanje prostorov in upoštevanje varnostne razdalje.
Pri tem se je dotaknil vprašanja primernosti nošenja mask za otroke. Po priporočilu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) naj bi bile maske primerne za otroke stare šest let in več, je dejal.
Zaščitne maske pa naj bi dejansko nosili predvsem otroci stari 12 let in več. Po Pokornovih besedah namreč za njih veljajo enaka navodila kot za odraslo populacijo in so tudi oni enako pomembni pri širjenju novega koronavirusa.
Kakršnih prepričljivih dokazov, da je nošenje mask za otroke kakorkoli nevarno ali škodljivo, po zagotovilih Pokorna ni. V zadnjem času je bilo sicer narejenih nekaj raziskav, kjer so otroci nosili maske ob zmerni aktivnosti in v mirovanju, pri tem pa so jim merili vsebnost kisika v krvi ter ogljikov dioksid v izdihanem zraku. Ugotovili niso kakršnih koli pomembnejših sprememb pri teh parametrih, je poudaril.
Glede cepljenja mlajše populacije je Pokorn pojasnil, da je Pfizerjevo cepivo registrirano za stare 16 let ali več, tako da so dali predlog posvetovalni skupini za cepljenje, naj se starejšim od 16 let, ki so kronični bolniki ali v ranljivi skupini, omogoči cepljenje s tem cepivom. Za starejše otroke oziroma mlade odrasle pa je že zdaj registrirano cepivo AstraZenece.
Pfizer pa že izvaja raziskave za svoje cepivo za skupino starih od 12 do 15 let. V kratkem naj bi tudi AstraZeneca začela z raziskavo v starostni skupini od šestega leta dalje.
“Menim, da nekega znanstvenega razloga, zakaj to cepivo ne bi bilo primerno tudi za otroke, ni. Gre pa za to, da smo zavezani znanosti, in če so bile raziskave opravljene na starostni skupini 16 let in več, je vsaka uporaba izven predpisane starosti t. i. off-label uporaba. Takrat potem tisti, ki to cepivo uporabi, prevzame odgovornost za kakršne koli neželene učinke,” je še dejal Pokorn.
