Ponovljeno okužbo z novim koronavirusom so doslej v Sloveniji zanesljivo potrdili pri 46 osebah, so za STA pojasnili na NIJZ. Ob tem pa opozarjajo, da spremljanje in opredeljevanje oseb, ki so bile po določenem časovnem obdobju ponovno pozitivne, zahteva poglobljeno mikrobiološko preučevanje, kar pa ni vselej možno iz objektivnih razlogov.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje navajajo, da so do 23. oktobra v elektronsko podatkovno zbirko, kjer vodijo osebe, pri katerih je bil s PCR-testom potrjen genom novega koronavirusa ali pa so bile pozitivne na hitrem antigenskem testiranju, zabeležili 1299 oseb, ki so bile dvakrat pozitivne v razmaku najmanj 90 dni.

Časovni razmik 90 dni med dvema pozitivnima izvidoma so izbrali na osnovi priporočil Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) in ameriškega Centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) za preučevanje ponovnih okužb z novim koronavirusom.

Te osebe na NIJZ vodijo kot sume na ponovno okužbi, kar pa še ne pomeni, da gre dejansko za ponovno okužbo z drugo različico novega koronavirusa. Zanesljivo je bila ponovna okužba z drugo različico potrjena pri 46 osebah, tako da so mikrobiologi Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano oz. Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo dokazali različni različici novega koronavirusa ob prvem in drugem testiranju.

Pri 189 osebah je ponovna okužba verjetna, pri 26 možna, ni pa dokončno dokazana niti ovržena, ker ni bilo na voljo kužnine iz prve ali druge okužbe, zato sekvenciranje genoma ni bilo možno. Sekvenciran genom virusa pa je osnovni pogoj za dokončno potrditev ali ovržbo reinfekcije, so dodali na NIJZ.

Pri 96 primerih so sum ponovne okužbe izključili na podlagi dodatnih testiranj.

Enajst bolnikov pa se je uvrstilo v kategorijo dolgotrajna okužba, saj so bile pri njih sekvence virusa podobne in ni šlo za novo različico.” Najverjetneje gre za bolnike z oslabljeno imunostjo, ki niso sposobni obvladati virusa,” navajajo. Ostale bolnike še obravnavajo, torej bodo njihove vzorce še sekvencirali, če bo mogoče.

Ob tem na NIJZ opozarjajo, da zagotovo ne bodo mogli sekvencirati vseh kužnin in opredeliti, ali je pri bolniku prišlo do ponovne okužbe, saj je pri nekaterih premalo materiala, zgodi se tudi, da postopek ni uspešen ipd.

Sicer pa dodajajo, da opredelitev ponovnih okužb zahteva natančen pregled vseh potencialnih vzorcev, njihovo ponovno testiranje, ali so sploh primerni za sekvenciranje in nato sekvenciranje popolnih genomov. Če je sekvenca uspešna, je analiza sekvenc popolnih genom mnogo bolj natančna kot pri analizi ugotavljanja in sledenja različic.