Po volitvah v DZ, ki so se odvile 24. aprila, bodo v torek, 3. maja obstoječim glasovom začeli prištevati še glasovnice, ki bodo prišle po pošti iz tujine. Seštevek bo dal tudi končen izid volitev, ki pa ga mora Državna volilna komisija (DVK) nato še uradno potrditi. To se mora zgoditi do 10. maja, nato pa bo poročilo o izidu volitev predala predsedniku republike Borutu Pahorju.
Kot je v torek dejal Pahor, bo takoj, ko dobi poročilo DVK, podpisal ukaz o sklicu konstitutivne seje državnega zbora, ki bi lahko bila okoli 13. maja. Rok, ko se mora na ustanovni seji sestati novi sklic DZ, je sicer 20 dni po izvolitvi.
Najprej volitve predsednika
Najkasneje pet dni pred prvo sejo državnega zbora dotedanji predsednik DZ skliče kolegij začasnih vodij poslanskih skupin in poslancev narodnih skupnosti. Na njem določijo predlog dnevnega reda prve seje, sedežni red poslancev v dvorani, poslanske skupine, ki jim pripada mesto predsednika in podpredsednika mandatno-volilne komisije (MVK) ter njeno sestavo. Lahko določijo tudi sestavo drugih delovnih teles.
Državni zbor tako na ustanovni seji najprej oblikuje MVK ter izvoli njenega predsednika, podpredsednika in člane. Prvo sejo DZ v skladu s poslovnikom do izvolitve novega predsednika DZ vodi najstarejši poslanec, ki je tokrat Miroslav Gregorič iz Gibanja Svoboda.
Poslanke in poslanci nato po potrditvi svojih mandatov izvolijo novega predsednika državnega zbora. Za predsednika državnega zbora poslanci glasujejo na tajnem glasovanju, za izvolitev potrebuje večino vseh glasov, zato to glasovanje praviloma pokaže tudi obrise nove koalicije.
Ena izmed kandidatov za vodenje DZ, ki se jo najpogosteje omenja v javnosti, je podpredsednica Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič, ki bi z izvolitvijo postala prva ženska na tem položaju v zgodovini Slovenije.
V kolikor bodo nova koalicijska razmerja že dokončno določena, bodo lahko na prvi seji DZ izvolili tudi podpredsednike državnega zbora, imenovali predsednike in podpredsednike parlamentarnih delovnih teles. Novoizvoljeni poslanci morajo po poslovniku poslanske skupine ustanoviti najpozneje v sedmih dneh po konstituiranju državnega zbora.
Delitev mest v delovnih telesih DZ
Vsako delovno telo DZ ima predsednika, praviloma enega podpredsednika in člane. Če je predsednik delovnega telesa iz vrst predstavnikov poslanskih skupin vladajoče koalicije, je podpredsednik delovnega telesa praviloma iz vrst opozicije in obratno, določa poslovnik DZ.
Kolegij predsednika DZ ob določitvi števila članov v vseh delovnih telesih, ki pripadajo posamezni poslanski skupini, upošteva velikost (število članov) posamezne poslanske skupine, ob določitvi mest v posameznem delovnem telesu pa upošteva razmerje med poslanci vladajoče koalicije in poslanci opozicije. Vsaki poslanski skupini se praviloma zagotovi vsaj eno mesto v vsakem delovnem telesu.
Pri določanju vodilnih funkcij v delovnih telesih se upošteva velikost poslanske skupine, poleg tega pa tudi porazdelitev drugih funkcij v DZ ter razporeditev poslancev v delegacije v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter mednarodnih organizacijah in mednarodnih telesih.
Vodilne funkcije v komisiji za nadzor proračuna in drugih javnih financ in v komisiji za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb pripadajo poslancem opozicijskih poslanskih skupin.
Člane delovnih teles glede na število pripadajoči mest določi vsaka poslanska skupina zase.
Oblikovanju DZ sledijo postopki za oblikovanje nove vlade
Po konstituiranju DZ lahko stečejo postopki oblikovanja vlade. Predsednik republike najpozneje v 30 dneh po konstituiranju DZ predlaga kandidata za predsednika vlade, glasovanje v DZ pa mora steči v najpozneje v 7 dneh.
Pahor je sicer v torek dejal, da bo predlog za mandatarja po pogovoru s poslanskimi skupinami v DZ poslal okoli 23. maja. Najverjetnejši mandatar je Robert Golob, prvak stranke Gibanje Svoboda, ki je na volitvah zabeležila prepričljivo zmago.
Po oceni predsednika Pahorja bi lahko novo vlado dobili že v začetku junija.
