“Sem predsednik Republike Slovenije. Osredotočam se na moje trenutne obveznosti in bom o tem, kaj bom počel po tem, razmišljal po koncu svojega mandata,” je izjavil Pahor v danes objavljenem pogovoru na portalu ob vprašanju, ali bo nasledil Lajčaka.
O delu Lajčaka je dejal, da ne on ne kdo drug na njegovem mestu ne bo mogel storiti več, “če države same niso popolnoma predane reševanju odprtih vprašanj”. Glede reševanja krize na Kosovu po njegovi oceni ni storila dovolj nobena od strani. “Moj vtis je, da sta začetni poziciji obeh, Beograda in Prištine, zelo daleč narazen. Morda celo bolj kot pod prejšnjo kosovsko vlado,” je izjavil.
Pahor se je v intervjuju dotaknil tudi non-paperja, ki naj bi ga po poročanju nekaterih medijev takratni slovenski premier Janez Janša lani spomladi posredoval voditeljem EU. V dokumentu naj bi bila predlagana priključitev Republike Srbske Srbiji, deli Črne gore in Severne Makedonije z albansko večino bi se priključili Albaniji, zahodna Hercegovina pa Hrvaški.
Pahor takšni ideji nasprotuje, ker trdno verjame, da se spremembe meja zelo verjetno ne bi zgodile na miren način.
“Države nosijo odgovornost za dobre sosedske odnose in mir. V primeru Zahodnega Balkana sem prepričan, da bi morebitne spremembe meja med Kosovom in Srbijo vodile do sprememb meja glede Bosne in Hercegovine, to pa bi vodilo v vojno,” je pojasnil.
Za konec je poudaril, da je Evropska unija odgovor na vsa vprašanja na Zahodnem Balkanu, tudi ko gre za bojazni, da bi se vojna v Ukrajini lahko prelila na to območje. “Regija je vojno doživela nedolgo nazaj in so varnostne razmere v veliko delih Zahodnega Balkana še vedno krhke. Zagovarjam hitrejšo širitev EU. Bolj kot bo EU prisotna na Zahodnem Balkanu, manj bo prostora za Rusko federacijo,” je poudaril.
Pahorja bo na položaju predsednika republike čez en mesec nasledila Nataša Pirc Musar. Petletni mandat predsednice republike bo nastopila 23. decembra, Pahorju pa se mandat izteče dan prej.
