Kriminalisti so ugotovili, da naj bi se osumljenci tega dne v popoldanskem času pripeljali na območje Grosupljega, tam parkirali vozilo in se peš odpravili v bližnji gozd, da bi iz bivališča pokojnega odnesli vrednejše predmete, je na današnji novinarski konferenci pojasnil vodja ljubljanskih kriminalistov Damjan Petrič.

Pri početju naj bi storilce zalotil lastnik, ki pa naj bi ga nato napadli, pretepli ter mu zvezali roke in noge. Pozneje naj bi preiskali njegovo bivališče ter mu ukradli 2000 evrov gotovine in dva mobilna telefona, nato pa zbežali.

Odpeljali naj bi se proti domu, približno po 15 kilometrih pa določene predmete, ki naj bi jih uporabili ali pridobili pri kaznivem dejanju, zmetali v potok. Določene predmete naj bi pozneje, ko so izvedeli, da je žrtev umrla, zažgali doma.

Hudo pretepenega in zvezanega 77-letnika naj bi pustili ležati na kraju. Tam je ostal vse do naslednjega dne, ko ga je okoli 12. ure našel znanec ter poklical policijo in reševalce. Žrtev je na kraju dejanja umrla, je povedal Petrič. Dodal je, da se žrtev in storilci po dosedanjih informacijah niso poznali med seboj.

Motiv in število storilcev nista bila takoj znana, zato so policisti še več dni preiskovali širšo okolico gozda, kjer je živel pokojni, prav tako so zavarovali več posnetkov nadzornih kamer in opravili razgovore z več kot 70 ljudmi.

30. marca so odvzeli prostost prvemu osumljencu, dan pozneje pa še preostalim trem. Minuli petek so jih s kazensko ovadbo privedli pred preiskovalno sodnico, ki je za vse odredila pripor.

Vse štiri je policija sicer že obravnavala zaradi kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete ter zaradi prekrškov z elementi nasilja. Za kaznivo dejanje umora pa je predpisana kazen med 15 in 30 let zapora, je povedal Petrič.

Damjan Miklič z oddelka za krvne in seksualne delikte na Generalni policijski upravi je ob tem pojasnil, da Slovenija sicer po številu ubojev in umorov tako v svetovnem kot v evropskem merilu sodi med najvarnejše države.

Kot je pojasnil Miklič, je število omenjenih kaznivih dejanj že dlje časa v upadanju. Še v 90. letih so na leto obravnavali do 100 primerov ubojev, umorov oz. poskusov ubojev in umorov. Po letu 2000 je to število padlo na od 60 do 80, po letu 2007 pa na okoli 40 primerov letno.

Večina ubojev in umorov je po njegovih besedah uspešno preiskana. V zadnjih 30 letih je neraziskanih ostalo le za dober odstotek primerov. Kriminalistične preiskave v teh primerih pa nadaljujejo, je pojasnil.