“Kmetje se morajo zavedati, da klasična živinoreja in poljedelstvo na dolgi rok nista več vzdržna. Segrevanje našega planeta je katastrofa. Prehajamo iz ene skrajnosti v drugo, iz poplav v čiste suše. Slovenija ni več osamljen otok v oceanu, na katerem bi vsi lahko mislili, da se nam ne more nič zgoditi. Narava nam že kaže zobe. In tudi kmetje se bodo morali prilagajati novim, morda za njih trenutno krutim realnostim,” je v torkovem pogovoru za STA povedala Pirc Musar.
Vendar pa ob tem v bran slovenskim kmetom pojasnjuje, da slovensko kmetijstvo z umetnimi gnojili in herbicidi bistveno manj onesnažuje zemljo kot recimo intenzivno kmetijstvo v kakšni drugi evropski državi, denimo Nemčiji ali Franciji. “Zato so naši kmetje jezni: ker zdaj Evropska unija zahteva še ostrejše omejitve in opozarjajo, da preprosto ne bodo več konkurenčni. Tu so mogoče te evropske politike malce nedosledne,” je ocenila.
Obenem predsednica kot izjemno pomembno dejstvo izpostavlja, da se kakovost humusa v slovenski zemlji slabša. “Morali bomo nekaj narediti. Če humusa ni, zemlja postane prah. In kmetje bodo morali dati svoj kamenček v ta mozaik, marsikakšen ukrep jim ne bo všeč, saj tudi nam ni, ampak prilagoditve bodo nujne in uspeli bodo tisti, ki bodo v prilagoditvah dovolj hitri,” je prepričana.
Predsednica republike bo v četrtek na pogovoru gostila predstavnice in predstavnike Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije, Zveze slovenske podeželske mladine in Zveze kmetic Slovenije, ki ji želijo predstaviti razmere na področju kmetijstva v Sloveniji.
S področjem kmetijstva in podnebnih sprememb je povezano tudi vprašanje prehranske varnosti oziroma samooskrbe, v zvezi s katero bo oktobra organizirala Predsedničin forum – prvi bo v maju posvečen zdravstveni reformi -, ki naj bi odgovoril na več vprašanj in pokazal na pomanjkljivosti znotraj samooskrbnega sistema v Sloveniji.
“Premalo smo naredili na tem področju. Moj svetovalec Igor Mervič, ki se posveča tej tematiki, se pogovarja z mnogimi strokovnjaki s tega področja, nekdanjimi kmetijskimi ministri, s sedanjo kmetijsko ministrico smo že imeli zelo konkreten pogovor. Samooskrba je nekaj, kar je izjemno pomembno, več se da narediti,” meni.
Samooskrba je nenazadnje povezana tudi s podnebnimi spremembami: “To gre z roko v roki – kako in na kakšen način zagotoviti samooskrbo, ki bo okoljsko vzdržna.”
Ob vsem tem se je dotaknila tudi vprašanja prehrane v vrtcih in šolah – nedavni predlog strateškega sveta za prehrano, da se uvede možnost izbire med mešanim in rastlinskim obrokom, je namreč sprožil veliko odzivov v javnosti.
“Po eni strani seveda razumem, da bolj pestra prehrana, torej manj mesna, kot smo je sicer vajeni, doprinese k zmanjševanju negativnega ogljičnega odtisa. Po drugi strani pa se mi zdi, da gre vendarle tudi za neke vrste filozofsko vprašanje, ko je treba vsakemu posamezniku pustiti, da se sam – za otroke pa seveda starši – odloči, kako in na kakšen način se bo prehranjeval,” je povedala predsednica.
“Sama zagotovo spodbujam, da vsaj enkrat na teden ne jemo mesa, če se da večkrat. Jaz, čisto iskreno, veganka ne bom nikoli, tudi vegetarijanka ne bom, jaz sem pač mesojedka, to lahko odkrito priznam,” je še dodala.
STA bo celoten pogovor s predsednico republike, v katerem je spregovorila tudi o prizadevanjih za pridobitev podpore slovenski kandidaturi za nestalno članico varnostnega sveta ZN, svojih ciljih na področju zunanje politike in domačih vprašanj pa tudi o drugačnosti njenega predsedovanja, objavila do konca tedna.
