Doslej so v Sloveniji zabeležili 35 različic novega koronavirusa, od tega prevladuje v 81-odstotnem deležu različica B1.258.17. So pa pri nas doslej potrdili že vse tri različice, ki imajo zaradi specifičnih mutacij poseben epidemiološki pomen, gre za angleško, južnoafriško in brazilsko različico virusa.
Žohar Čretnikova je na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju na področju covida-19 pojasnila, da so doslej skupaj z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) medicinske fakultete Univerze v Ljubljani potrdili 238 primerov angleške različice, samo prejšnji teden 155 novih primerov. Ta različica druga najpogostejša, ki jo odkrijejo v laboratoriju IMI in četrta v laboratorijih Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).
Angleško različico v vseh regijah najdejo v okoli 10 odstotkih vseh vzorcev, pri katerih opravijo sekvenco, torej analizo genoma. Največje breme ta različica predstavlja v osrednjeslovenski regiji, kjer se je število primerov najbolj povečalo in eksponentno raste. V ostalih regijah eksponentna rast te različice ni tako izrazita, je pojasnila direktorica NLZOH.
Južnoafriško različico so doslej potrdili v desetih primerih, od tega osem novih v preteklem tednu. Med novimi osmimi primeri je le ena oseba potovala v tujini, prišla je iz Tanzanije, za ostale nimajo podatka, da bi bili v tujini. To pomeni, da se virus že širi znotraj države. Po njenih besedah gre za okužbo skupine v Komendi.
Doslej so v Sloveniji potrdili en primer brazilske različice novega koronavirusa. T. i. nigerijsko različico virusa, ki je podobna južnoafriški, pa so doslej potrdili pri 16 osebah v Sloveniji.
Žohar Čretnikova ocenjuje, da lahko prisotnost novih različic in njihovo širjenje pomembno vpliva na nadaljnji potek epidemije. Ker ni novih ukrepov, s katerimi bi lahko zajezili širjenje virusa, je po njenih besedah izjemno pomembno, da ljudje upoštevajo že uveljavljene ukrepe.
“Če vsak od nas na dan sprejme 10 odločitev, ki vplivajo na to, kako se virus širi, to pomeni za Slovenijo 20 milijonov odločitev na dan. In verjetno je velika razlika, če sprejmemo 20 milijonov dobrih odločitev ali pa 10 milijonov ne tako dobrih,” je poudarila. Po njenih besedah lahko vsak od nas bistveno prispeva, kako se bo v prihodnje gibala epidemična krivulja.
