“Sredstva so omejena, poskuša se graditi minimalistično, ampak posledice so prehude,” je dejal.

Napačna gradnja

Od polovice prejšnjega stoletja je bilo zgrajenih veliko mostov, vendar se pojavljajo težave zaradi njihovega koncepta. Večina teh mostov ima podporo v reki, kar lahko povzroči izpodkopavanje temeljev in posledično rušenje manjših mostov. Čeprav se s primerno pazljivostjo lahko zmanjša tveganje za rušitev, popolnega preprečevanja v ekstremnih pogojih ni mogoče doseči.

Po poplavah bodo na najnujnejših krajih postavili začasne ali pontonske mostove. Strokovnjaki menijo, da bi takšnih mostov potrebovali še več, saj so lahko hitro postavljeni in omogočajo lažjo vzpostavitev povezav tudi na prizadetih območjih.

“Predvsem pri hudourniških rekah podpore v bistvu ne bi smele biti v koritu reke. To je ključna stvar. To podraži gradnjo od 10 do 20 odstotkov, pretočnost reke ostaja neokrnjena. Pri hudourniških rekah so hitrosti vode ogromne, zato je ključno, da je objekt postavljen na primerni višini, ki predvideva velike nalive. Tudi vzdrževanje mostu je bistveno lažje, nimaš podpor v reki, ni treba zamenjevati ležišča. Treba je gledati dolgoročno, kaj to pomeni z vidika stroškov vzdrževanja takšnega objekta,” je dejal Marjan Pipenbaher, ki je med drugim projektiral viadukt Črni Kal in most na hrvaški Pelješac.