Potrošnja gospodinjstev se je od leta 2014 do leta 2019 povečevala, lani pa so se izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo glede na leto prej znižali za 10,3 odstotka oz. za 2,6 milijarde evrov. To je bilo največje znižanje doslej in prvo po letu 2013, ugotavljajo statistiki.

Ključni dejavnik za to so bili ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa, saj so morala gospodinjstva zaradi zaprtja nenujnih trgovin in storitev nakupe odložiti. Zlasti v prvem valu so trošenje zmanjševala tudi zaradi negotovega razvoja razmer na trgu dela.

Hkrati so močno povečala varčevanje. Stopnja varčevanja gospodinjstev, ki se izračuna v deležu bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku, je bila lani rekordno visoka, namreč 25,1-odstotna. To je najvišja številka med vsemi članicami EU. Dolgoročno povprečje za našo državo se giblje okoli 13,6 odstotka.

Potrošnja in varčevanje gospodinjstev sta v veliki meri odvisna od njihovega razpoložljivega dohodka. V letu 2020 se je njegova rast nadaljevala, v primerjavi z letom 2019 se je povečal z 3,8 odstotka. K temu so prispevali zlasti obsežni javnofinančni transferji v okviru vladnih ukrepov za omilitev posledic epidemije.

Rast bruto razpoložljivega dohodka se je v letu 2020 nadaljevala tudi v večini evropskih držav. Toda v Sloveniji sta bila upad potrošnje in rast razpoložljivega dohodka višja kot v povprečju v evrskem območju in tudi v celotni EU.

Na statističnem uradu tudi opažajo, da je bil odziv gospodinjstev v prvem letu krize, ki jo je povzročila pandemija covida-19, bistveno drugačen kot v prvem letu finančne in gospodarske krize izpred nekaj več kot desetih let.

Tudi takrat je razpoložljivi dohodek sprva naraščal, vendar lani počasneje. Bistvena razlika pa je bila v gibanju potrošnje gospodinjstev: ta je v prvem letu zdravstvene krize izrazito upadla (za 10,3 odstotka), medtem ko se je v prvem letu finančne in gospodarske krize povečala (za 4,1 odstotka). Prav tako je bila nagnjenost k varčevanju v prvem letu zdravstvene krize višja kot med finančno in gospodarsko krizo.

Obema krizama je skupno, da sta bili nepričakovani – za gospodinjstva pa tudi za gospodarstvo in večino strokovne javnosti. V prejšnji krizi sta se razpoložljivi dohodek in potrošnja gospodinjstev zmanjšala šele v kasnejši fazi krize. Čas bo pokazal, ali se bo materialna blaginja gospodinjstev tudi zaradi aktualne krize znižala šele čez nekaj časa, menijo na statističnem uradu. Jasno pa je, da bi bil tokrat šok brez ukrepov fiskalne in monetarne politike večji že takoj na začetku.