“Sodba je znova razgalila nedopustne in pomanjkljive prakse odločevalcev, zlasti ministrstva za okolje in prostor, pri odločanju o posegih v naravo. Sodba med drugim razkriva pomembna odstopanja od zahtev zavezujočih evropskih direktiv in nedopustna favoriziranja dokumentacije investitorjev, ki jih vodijo le ekonomski interesi,” so v današnjem sporočilu za javnost izpostavili v društvu, ki je tožnik v tem postopku.
Ob vsem vlado ponovno pozivajo, naj takoj začne z izgradnjo protipoplavne zaščite naselij na širšem območju Mokric, ki jo zdaj “povsem neupravičeno in izsiljevalsko veže na projekt HE Mokrice”.
Upravno sodišče je s sodbo odpravilo odločbo vlade iz 9. decembra lani, s katero je vlada za projekt HE Mokrice potrdila prevlado javne koristi proizvodnje elektrike nad koristjo ohranjanja narave in s tem odprla možnost pridobitve gradbenega dovoljenja, so spomnili.
“Šlo je za prvo odločanje v Sloveniji po tem posebnem postopku prevlade, ki je v EU dovoljen pod zelo strogimi pogoji. Postopek po t. i. habitatni direktivi se namreč uvede za projekte oz. posege takrat, ko je nek poseg v naravo neugodno ocenjen in zaradi naravovarstvenih razlogov ne more dobiti okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja. Investitor, ki predlaga postopek, potem dokazuje, da je projekt nujen zaradi drugih javnih koristi,” so zapisali.
Upravno sodišče je po njihovih pojasnilih potrdilo navedbe društva, da pred izdajo odločbe vlade niso bili izpeljani potrebni postopki, zlasti ne izvedene presoje vseh vplivov in posledično celostnega vpliva, ki ga bi načrtovani poseg imel na posebna varstvena območja Natura 2000, v katera posega, in na vrste.
Presoja mora zajeti vse zaščitene habitatne tipe in vrste na vplivnem območju posega, kar se primeru projekta HE Mokrice po pojasnilih društva ni zgodilo. “V okviru postopkov, ki so za projekt HE Mokrice tekli na agenciji za okolje in ministrstvu za okolje in prostor nikoli ni bila izvedena ustrezna presoja in presojani vsi potrebni izravnalni ukrepi, posledično pa je tudi vlada odločitev o prevladi sprejela brez ustrezne podlage, kar je nesprejemljivo in neodgovorno,” so dodali.
Ob tem so spomnili, da je vlada lahko decembra lani odločila o projektu HE Mokrice zato, ker je omogočila pohitritev odločanja z zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19. S tem je vlada posegla tudi v zakon o ohranjanju narave in procesno pohitrila postopek za HE Mokrice.
“Tukaj vnovič opozarjamo zlasti na vlogo ministra za okolje Andreja Vizjaka, ki je bil za projekt HE Mokrice zadolžen v svoji službi pred ministrovanjem (v investitorski družbi HESS – Hidroelektrarne na Spodnji Savi) in je kot minister javno obljubljal izpeljavo projekta v najkrajšem času, čeprav so bile strokovne presoje projekta še v teku,” so poudarili.
Tako javno izjavljanje ministra kot nosilca najvišje politične funkcije po oceni društva pomeni “nedopusten pritisk na strokovne službe, ki opravljajo presoje – o projektu mora odločiti izključno stroka, ne želje politike ali interesi kapitala, kot denimo gradbincev in drugih podizvajalcev, ki so že prejeli posle”.
Posebej problematična je po mnenju društva tudi ugotovitev upravnega sodišča, da odločevalci v postopku, torej agencija za okolje in okoljsko ministrstvo, sledita dokumentaciji, ki jo pripravi izdelovalec po naročilu nosilca nameravanega posega, investitorja, ki zasleduje predvsem ekonomske interese.
Sodišče je odločilo, da je tožba že utemeljena na osnovi napačno uporabljenih določb zakona o ohranjanju narave, gradbenega zakona in zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19.”Sodišče se zato ni opredelilo do ostalih tožbenih navedb, saj to za odločitev o tožbi ni bilo potrebno,” so še navedli v društvu, ki bo vse ostale navedbe nepravilnosti izpostavljalo v vseh nadaljnjih fazah tega postopka.
