Upravno sodišče je po navedbah DPRS minuli torek sklenilo, da do pravnomočne odločitve ne more biti izdano gradbeno dovoljenje za HE Mokrice na podlagi izpodbijane vladne odločbe o prevladi javne koristi – obnovljivih virov energije nad javno koristjo ohranjanja narave iz decembra lani. “Vlada se na to odločitev, ki jo v društvo pozdravljamo, lahko pritoži,” so navedli.

Vlada ni upoštevala okoljevarstvene zakonodaje

Sodišče je v začasni odredbi po njihovih navedbah pritrdilo argumentom glede nepopravljive škode, ki jo bi gradnja HE Mokrice povzročila zaščiteni naravi, zlasti določenim zavarovanim in varovanim živalskim vrstam in habitatom v posebnih varstvenih območjih Natura 2000, v katere bi ta projekt posegel.

DPRS v tožbi izpostavlja številne kršitve pravil postopka, napačne uporabe predpisov in pomanjkljive ugotovitve dejanskega stanja. Med drugim navaja, da je za projekt HE Mokrice ministrstvo za okolje in prostor vodilo postopek prevlade javne koristi energetike nad javno koristjo ohranjanja narave, čeprav je sočasno še tekel postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja pred Agencijo RS za okolje, vzporedno izvajanje postopkov pa je v nasprotju z evropskim pravom.

“V DPRS smo tožbo, v kateri pričakujemo enako ugodno dokončno odločitev, vložili z namenom zaščite narave in habitatov v in ob reki Savi, saj menimo, da gre pri HE Mokrice za uničevalni poseg, ki se nikakor ne sme zgoditi v razviti evropski državi, utemeljeni na spoštovanju prava EU in spoštljivem odnosu do narave, ki smo jo dobili v začasno uživanje. Investicijski apetiti energetikov in gradbenih lobijev nikakor ne smejo diktirati trajnega in nepopravljivega uničevalnega posega v našo skupno dediščino,” so zapisali.

Ponovno so opozorili tudi, da je bil minister za okolje Andrej Vizjak neposredno pred nastopom ministrske funkcije zaposlen v skupini HESS, za projekt HE Mokrice pa je bil tudi osebno zadolžen.

Vlada je pri projektu HE Mokrice decembra lani dovolila prevlado javne koristi energetike – obnovljivih virov energije nad javno koristjo ohranjanja narave. Ocenili so namreč, da bo ta hidroelektrarna kot obnovljivi vir energije bistveno prispevala k učinkovitemu delovanju celotne obstoječe verige elektrarne na spodnji Savi in tako k realizaciji ciljev obnovljivih virov.

Vendar pa sta dve okoljevarstveni organizaciji – poleg DPRS še združenje Rovo – podali tožbi na upravno sodišče, v katerih sta med drugim opozorili na nepravilno uporabo zakona o ohranjanju narave. Pozvali sta tudi k začasni odredbi, s katero bi HESS in ostalim prepovedali kakršnakoli dela na omenjenem območju.

Vlada je sicer določila tudi izravnalne ukrepe, ki jih mora izvesti družba HESS kot investitor. Med drugim mora urediti drstišče pod jezovno zgradbo, drstišča v prehodu za vodne organizme in v obvodni strugi, drstišča v pretočni akumulaciji, ureditev izlivnega dela Krke, ureditev zatonov na izlivnih delih pritokov Orehovec in Grajski potok in posebnem ohranitvenem območju Krka s pritoki. V posebnem ohranitvenem območju Krka s pritoki je izravnalni ukrep izvedba ribjega habitata in drstišča na izlivnem delu reke Krke.

Gradnja verige HE na Spodnji Savi, ki predvideva pet HE – Boštanj, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice – in pripadajočo infrastrukturo, bi se morala sicer po prvotnih načrtih končati že leta 2018, a se je dokončanje projekta zamaknilo zaradi zapletov, ki so nastali po umeščanju v prostor.