Zaostanek za letom 2019 je bil lani največji januarja (za 34 odstotkov), februarja (za 33 odstotkov), marca (za 27 odstotkov) in aprila (za 19 odstotkov).

Poleg Grčije so bile pri okrevanju najbolj uspešne Portugalska (za štiri odstotke manj komercialnih letov kot v 2019), Luksemburg (za osem odstotkov manj) in Hrvaška (za devet odstotkov).

Na drugi strani lestvice Sloveniji sledijo Češka (-35 odstotkov), Finska (-33 odstotkov) in Švedska (-31 odstotkov).

Med letališči so bili od ravni iz leta 2019 lani najdlje Bruselj (-45 odstotkov), Koebenhavn-Kastrup (-38 odstotkov), Frankfurt in Düsseldorf (obe -33 odstotkov) ter München (-17 odstotkov).

Slovenija želi letalsko povezljivost izboljšati tudi s subvencioniranjem povezav. Kot so ta teden pojasnili na ministrstvih za infrastrukturo ter za gospodarstvo, turizem in šport, je na prednostnem seznamu deset prog, in sicer Dunaj, Bruselj, Koebenhavn, Atene, Madrid, Amsterdam, Helsinki, Praga, Berlin in Skopje.