Na vprašanje, ali bodo določeni omejitveni ukrepi ostali v veljavi tudi po koncu epidemije, pa je minister pojasnil, da za to obstaja podlaga v zakonu o nalezljivih boleznih, da pa mora vlada pred iztekom ukrepov o tem obvestiti državni zbor.
Ugodnejša epidemiološka slika po navedbah ministra pomeni tudi, da z današnjim dnem prehajamo v t.i. oranžno fazo po lestvici Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni.
Vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar je spomnila je, da je bil covid-19 nekaj novega in izziv, ki smo ga vsi relativno težko sprejeli. A dejstvo je, da smo s skupnimi močmi na točki, ki nam omogoča sorazmerno varno življenje.
Spomnila je na odločitev strokovne skupine, da kljub temu, da še niso bili izpolnjeni vsi trije pogoji za razglasitev konca epidemije, vseeno predlagajo, da se ta ne podaljša. Verjamejo namreč, da se bo v prihodnjih dneh epidemiološka situacija izboljšala v tej meri, da bodo izpolnjeni vsi trije pogoji, torej poleg števila hospitaliziranih in števila bolnikov v intenzivni oskrbi, ki sta že izpolnjena, tudi 14-dnevna pojavnost manj kot 140 na 100.000 prebivalcev.
Logarjeva je tudi spomnila, da je epidemiološka situacija v primerjavi z lani v tem obdobju drugačna, saj smo imeli lani v tem času enega ali dva potrjena primera okužb. Je pa izpostavila število cepljenih v tem trenutku in prebolevnikov, ki so zdaj zaščiteni. A Logarjeva opozarja, da je virus med nami in so zato tudi tudi po koncu epidemije še potrebni določeni ukrepi, ki pa ne vplivajo na vsakodnevno življenje in nam omogočajo, da se lahko vrnemo k stvarem, kijih radi počnemo.
Želijo zagotoviti, da so druženja tudi varna. Zato tudi po koncu epidemije v veljavi ostaja sistem “preboleli, cepljeni in testirani”. S temi pogoji so odprte kulturne in športne prireditve, gostinski lokali in nastanitveni objekti.
Tako še veljajo omejitve na 10 kvadratnih metrov pri izvajanju dejavnosti, nošenje mask v zaprtih prostorih in omejitev 75-odstotne zasedenosti sedišč na prireditvah. Medtem pa se s koncem epidemije v gostinskih lokalih umika omejitev, da so lahko pri mizi štiri odrasle osebe in otroci.
Logarjeva upa, da bomo tako nadaljevali s trendom zmanjšanja števila novookuženih in da se bo še dodatno povečal delež precepljenih, kar nam ne bo omogočalo le kolikor toliko normalnega poletja, ampak tudi varno in normalno jesen ter zimo.
Po njenih besedah je pričakovati, da se bo število okužb nadalje zmanjševalo in da v drugi polovici julija pridemo pod število 50 na 100.000 prebivalcev. Prehod v zeleno območje po kriterijih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni je po statističnih modelih predviden za konec julija ali začetek avgusta. Po besedah Logarjeve upajo, da bomo te številke ob boljši precepljenosti morda dosegli prej, in sicer ob tem, da bomo tudi po koncu epidemije upoštevali določene ukrepe.
“Cepljenje je ključno kot zadnja bitka na poti do zmage zoper koronavirus,” pa je poudaril Poklukar, saj bo le cepljenje omogočilo znižanje reprodukcijskega števila pod 0,7, medtem ko je ta sedaj pri 0,8. To je po njegovem zelo pomembno zlasti spričo novih, izredno virulentnih različic virusa.
Sicer pa je Poklukar poudaril, da je cepiva v teh dneh tudi po potezi Madžarske, ki nam je podarila 300.000 odmerkov cepiva AstraZeneca, dovolj. Zato bodo v prihodnjem tednu v praktično vseh cepilnih centrih po državi uvedli dneve odprtih vrat za cepljenje, s čimer bodo vsem prebivalcem omogočili, da po najkrajši poti pridejo do cepljenja.
Ob tem je minister prosil prebivalce, naj ne hodijo iz enega okraja v drugega v iskanju cepilnega dne. Glede otrok, starejših od 12 let, pa je pozval starše, naj svoje otroke naročijo na cepljenje, s čimer se bodo izognili morebitnim napakam. Kot je še pojasnil, se ljudje za drugi odmerek praviloma cepijo tam, kjer so dobili prvi odmerek, v nasprotnem primeru pa je potreben poseben dogovor.
